»Sredinec« za tobačne multinacionalke

Novi protitobačni zakon: prepovedano kajenje tudi v avtomobilu, v navzočnosti mlajših od 18 let. Višje kazni, več nadzora.

Objavljeno
15. februar 2017 17.11
shutt*cigareta
Helena Kocmur
Helena Kocmur
Ljubljana – Poslanci so soglasno podprli novi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in e-cigaret. Ta še bolj omejuje njihovo oglaševanje in prikazovanje, uvaja licence za prodajo in enotno embalažo ter prinaša višje kazni za kršitelje.

»Lahko rečem, da v Sloveniji razumemo, kakšno breme in kakšno nevarnost za vzdržnost zdravstvenega sistema in tudi za gospodarski razvoj predstavlja tobak,« je ob sprejetju zakona dejala zadovoljna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Trgovci in gostinci, ki želijo še naprej prodajati tobačne izdelke, pa imajo od tri mesece do leto dni časa, da se prilagodijo novi zakonodaji. Ta namreč prepoveduje vsakršno prikazovanje tobačnih izdelkov, zato jih morajo v letu dni umakniti s prodajnih polic. Na vidnem mestu bo lahko le obvestilo v velikosti formata A4, da so ti izdelki naprodaj. Poleg vsakega oglaševanja je po novem prepovedano tudi sponzoriranje tobačne industrije, prikazovanje ali uporabo tobačnih izdelkov pa je treba umakniti iz televizijskih vsebin in javnih nastopov, ki so namenjeni osebam, mlajšim od 18 let. Izjema so filmi, nadaljevanke in nanizanke.

Prepoved kajenja

Kajenje oziroma uporaba tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, razen tobaka za žvečenje in tobaka za njuhanje, je po novem prepovedano v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let. Z novim zakonom bo strožji nadzor nad delovanjem kadilnic, v katere se ne bo smelo vnašati hrane in pijače - kazen za to bo 125 evrov -, in prodajo mladoletnim, od katerih bo smel prodajalec zahtevati tudi osebno izkaznico. Za kršitelje so predvidene tudi dvakrat višje globe - od 4000 do 33.000 evrov bo med drugim moral odšteti gostinec ali trgovec, ki bo cigarete prodal mladoletni osebi.

Zakon uvaja licence za prodajo tobačnih izdelkov, ki bodo veljale pet let (z možnostjo podaljšanja), zanje pa bo treba plačati le znesek v višini upravne takse (23 evrov). Informacijska podpora za vzpostavitev sistema izdaje dovoljenja se vzpostavi v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona, prodajalci pa lahko zanj zaprosijo najpozneje v 14 mesecih. Tobačne izdelke, skupaj z e-cigaretami - teh se po novem ne bo več smelo prodajati po internetu -, bodo lahko brez dovoljenja prodajali še 20 mesecev od uveljavitve tega zakona pod pogojem, da so za dovoljenje zaprosili v navedenem roku.

Zakon podrobno opredeljuje tudi videz cigaret in embalaže. Zdravstvena opozorila bodo po novem pokrivala 65 odstotkov sprednje in zadnje površine embalaže, ki bo imela enotno barvo in napis proizvajalca, na njem pa ne bo več smela biti jasno poudarjena blagovna znamka.

Novi zakon so pred glasovanjem podprle vse poslanske skupine, več pripomb pa je bilo slišati na račun premajhnega vlaganja v preprečevanje kajenja. V SDS, denimo, dvomijo, da bo novi zakon prinesel kaj novega, razen povišanja trošarin in več črnega trga, če država ne bo vlagala v preprečevanje vzrokov, zaradi katerih vse več ljudi kadi.

Enotna embalaža

Tako kot v javni razpravi je bilo tudi v parlamentarni obravnavi zakona zaradi enotne embalaže, ki jo bo Slovenija uvedla leta 2020, največ vroče krvi. Po opozorilih stroke, da utegnejo Slovenijo doleteti stomilijonske odškodnine tobačnih multinacionalk, je v zakonu zdaj novi, 21. člen, po katerem določbe tega zakona ne prepovedujejo »registracije znamke v skladu z zakonom, ki ureja pravice industrijske lastnine, in so upravičen razlog za neuporabo znamke«.

A po mnenju Bojana Pretnarja, strokovnjaka za pravo blagovnih znamk, je to premalo, saj »manjka najbolj bistvena določba, ki mora natančno in izrecno opredeliti, da prepoved uporabe kakšne tobačne znamke na podlagi tega (tj. tobačnega) zakona ni vzrok za zahtevo po njenem izbrisu iz registra znamk. Brez takšne opredelitve so možnosti, da Slovenija izgubi morebitne tožbe tobačne industrije, še vedno več kot znatne. Zdi se mi, da so sestavljavci z 21. členom to določbo želeli vnesti v zakon, vendar doslej nalogi niso bili kos. Ne vem, zakaj ministrstvo za zdravje ni sprejelo moje že zdavnaj posredovane ponudbe za pro bono pomoč pri sestavi teh členov.«

Tudi v stranki SD, ki sicer »sprejetje zakona brezpogojno podpira«, so z amandmajem predlagali, da se vse tri člene, ki zadevajo videz, sledljivost in varnostni element na embalaži, umakne in podrobneje opredeli v ločenem zakonu. Kot je dejala Bojana Maršič (SD), so želeli uvesti varovalko, ki bo Slovenijo zaščitila pred milijonskimi tožbami, pri tem pa so prisluhnili strokovnjakom, ki so imeli pomisleke glede uvedbe enotne embalaže, in tudi zakonodajno-pravni službi DZ. Za to na matičnem odboru niso zbrali zadostne podpore, odgovornost pa da je zdaj na ministrstvu za zdravje. »Odgovor na naš predlog je bil napad ljudi, ki jih financira ministrstvo za zdravje. Blatili so nas, nam celo grozili. Diskreditirali so vse in vsakogar, ki si je upal samo malo podvomiti, ne nasprotovati, in predlagati drugačno pot do istega cilja.«

Podobne pomisleke so izrekli v poslanski skupini Desusa, kjer so zakon podprli, upajo pa, »da je v njem dovolj zaščitnih elementov, ki bodo Slovenijo zaščitili pred tožbami tobačnih multinacionalk«. Marija Antonija Kovačič je tako na današnji seji parlamenta izrazila žalost, da so bili vsi, ki so se drznili misliti drugače in izrazili pomisleke o enotni embalaži, označeni za plačance tobačne industrije.

Da Slovenija ne sme kloniti pred »praznimi grožnjami« tobačnih multinacionalk, ki da jim ta zakon »kaže sredinec«, pa je prepričan Miha Kordiš (ZL), ki obenem meni, da v Sloveniji »neenakost in revščina ubijeta več ljudi kot kajenje«.