Tiskane izdaje
Ljubljana – V sedemnajstih državah po svetu, več kot polovica med njimi je evropskih, je zakonska zveza moškega in ženske izenačena s poroko dveh moških ali dveh žensk. Predlog ZL, o katerem se bo danes začela parlamentarna obravnava, bi to omogočil tudi v Sloveniji. Ga čaka usoda družinskega zakonika?
Prav povsod, kjer so danes dovoljene poroke med partnerji istega spola, so se zagovorniki spopadali z ostrim nasprotovanjem. »Nizozemska je bila prva država na svetu, ki je leta 2001 uzakonila poroko za vse. Nismo pripravili posebnega zakona za istospolne, ker gledamo na vse zakonske zveze kot enake,« je ureditev v svoji domovini predstavil nizozemski veleposlanik v Sloveniji Pieter Langenberg na okrogli mizi Enakopravnost v zakonski zvezi: izkušnje treh držav, ki jo je organiziralo Društvo informacijski center Legibitra.
Opozicija iz verskih krogov je bila močna, a danes ni nobene stranke, ki bi bila izrecno proti. Konservativci zakona ne podpirajo, a ga kot demokrati sprejemajo. Tisti matičarji, ki so že bili zaposleni leta 2001, lahko uveljavljajo ugovor vesti in jim ni treba poročiti homoseksualnega para, na novo zaposleni možnosti ugovora nimajo več, saj vedo, kakšna je ureditev. »Za nas so človekove pravice pomembna zadeva. Vsi smo imeli težave pri tem, da smo predpise spravili v prakso, a izhodišče je enakopravnost.« Na Nizozemskem, s 16 milijoni prebivalcev, se vsako leto poroči približno 12.000 parov istega spola.
Več homofobnih napadov
»Še leta 1982 je bila homoseksualnost v Franciji kriminalizirana, kar je potem odpravila vlada Françoisa Mitterranda. François Hollande je v predvolilni kampaniji leta 2012 obljubil, da bo uveljavil zakonsko zvezo za vse, in maja 2013 je to tudi storil,« je opisal francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-François Mourier . Po njegovem se je v 30 letih družba dramatično spremenila v smer enakosti, prav tako kot Nizozemci pa niso pisali novega zakona, temveč v obstoječem spremenili nekaj členov. »Francija je bila deveta država v Evropi in 14. na svetu, ki je izenačila zakonsko zvezo. Proces pa ni bil lahek. Veliko je bilo demonstracij, tudi po milijon ljudi se je zbralo, in to ne le iz reakcionarnih krogov, mnogi so se jih udeležili iz verskih prepričanj.« V javnomnenjskih anketah je bila pred razpravo večina vprašanih za enakost, med obravnavo se je ta podpora drastično zmanjšala, po uvedbi pa znova narasla. Zdaj naj bi 68 odstotkov Francozov podpiralo poroke med moškimi in med ženskami, 55 odstotkov pa tudi posvojitve otrok. Leta 2013 se je poročilo 7000 istospolnih parov, lani pa 10.000; v deležu je bilo to 13 odstotkov vseh porok v Parizu in štiri odstotke porok na ravni države. Je pa francoski veleposlanik opozoril, da kljub strpnosti na normativni ravni narašča število homofobnih napadov – tako kot tudi antisemitskih in antimuslimanskih – in da se v povprečju zgodi en vsak drugi dan.
Možnost za referendum majhna
Predlog ZL za spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je drugi poskus v Sloveniji, da bi se pravice istospolnih partnerstev in družin približale parom moškega in ženske. Družinski zakonik je v prvotni različici leta 2010 pravice povsem izenačil, a so predlagatelji naleteli na tak odpor, ne le v opozicijskih, temveč tudi v vladnih vrstah, da so dikcijo »omilili« na to, da moški in ženska skleneta zakonsko zvezo, moški in moški ali ženska in ženska pa partnersko skupnost. Istospolni bi smeli posvojiti le otroka svojega partnerja, ne bi bile pa možne skupne posvojitve. Tudi take določbe so bile za nasprotnike nesprejemljive, zakonik pa je marca 2012 padel na referendumu. Danes bo parlamentarni odbor za delo, družino in socialne zadeve obravnaval njihov predlog, s katerim bi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih radi spremenili tako, da bi imeli pari dveh moških ali dveh žensk enake pravice kot partnerstva moškega in ženske. Vlada je pobudo ZL obravnavala pred dobrim tednom in ji »ne nasprotuje«, kot so se izrazili, niso pa izrecno napisali, da jo podpirajo. Kakšna je verjetnost, da bo novela ZL v državnem zboru, kjer bo danes prvič v razpravi, tudi sprejeta?
Poleg predlagateljev iz ZL so predlogu napovedali podporo tudi poslanci SD in stranke Zaab, v Desusu pa so stališča različna in vsak poslanec se bo odločil po lastni vesti. V najštevilnejši poslanski skupini SMC, ki je članica evropskih liberalcev ALDE, so predlogu izrekli načelno podporo. Če to pomeni vse ali večino glasov njihovih poslancev, je izid že jasen.
Če bi ZL uspelo, je možnost za referendum, in to uspešen, precej manjša, kot je bila leta 2012. Ustava zdaj namreč določa, da o človekovih pravicah ni mogoč referendum (o tem, kaj je človekova pravica, odloča ustavno sodišče), če bi ga dovolili, bi se morala izreči vsaj polovica volilnih upravičencev. Če bi to veljalo pred dvema letoma, bi se družinski zakonik uveljavil.
Radikalne spremembe
Argumenti tistih, ki so bili proti tedaj, so podobni tudi danes – v NSi pravijo, da »istospolnim ne odrekamo človekovega dostojanstva in svobode, da si urejajo življenje, tudi v partnerski skupnosti, v skladu z njihovimi vrednotami; prav je, da se v posebnem zakonu uredijo njihova pravna razmerja«. Nasprotujejo pa popolnemu izenačevanju položaja, pomena in vrednosti zakonske zveze med možem in ženo ter med istospolnimi partnerji, saj bi to po njihovem mnenju pomenilo razvrednotenje pomena zakonske zveze. Redefinicija družine je nesprejemljiva tudi za SDS.
V Družinski pobudi, ki je bila ena od najbolj odločnih podpornic prejšnjega referenduma, so v pismu predsedniku vlade Miru Cerarju še bolj eksplicitni. Po besedah predsednika pobude Tomaža Meršeta predlog ZL radikalno spreminja nekatere temeljne pojme človeške družbe. »Na podlagi vaših preteklih stališč predloga novele zakona starši najprej sploh nismo jemali resno, saj si nismo mogli predstavljati, da bi človek in strokovnjak vašega kova popustil pod pritiski lobijev, ki interese ozke skupine razglašajo za človekove pravice in izsiljujejo voditelje držav, da pod to krinko sprejemajo zakonodajo, ki se je v več državah izkazala za zelo diskriminatorno, saj na račun domnevnih pravic ene skupine grobo posega v pravice množice drugih glede svobode mišljenja in izražanja.«
