Dubrovnik - Ko je slovenski zunanji minister Karl Erjavec v petek v Dubrovniku, kjer poteka srečanje sedmih predsednikov vlad, izrazil upanje, da bosta na sobotnem srečanju s hrvaško kolegico Vesno Pusić »zbližala poglede na nedorečenosti, povezane s sporom glede varčevalcev (Nove) Ljubljanske banke«, je kazalo, da utegne biti vse skupaj spet zgolj in samo »vljudnostna diplomatska ocena«.
Po današnjem popoldanskem srečanju (trajalo je dobre pol ure), pa je odmevala novica, da sta poglede res »zbližala«.
Dogovorila sta se namreč, da bosta državi kmalu določili po enega bančnega eksperta, ki bosta pripravila predloge za rešitev t. i. bančnega spora.
Kot smo izvedeli, slovenska stran ugotavlja, da gre »za precejšen napredek na hrvaški strani«. »Za dogovor moram dobiti še mandat slovenske vlade, da bi postavili eksperta, ki bo sodeloval pri rešitvi spora,« je novinarjem povedal Erjavec po srečanju s hrvaško kolegico.
Tudi Pusićeva je dejala, da mora pri hrvaški vladi dobiti mandat za današnji dogovor. Obenem je poudarila, da je spor o dolgu deviznim varčevalcem nekdanje (N)LB ključno vprašanje med državama.
Zaradi Tadića je završalo
Pravzaprav so si še najbolj oddahnili policisti. Kar nekaj sto jih je bilo vpoklicanih zaradi varovanja letošnje 7. mednarodne konference, s katero želi hrvaška diplomacija, vsaj na teoretični ravni, pripomoči k urejanju razmer v regiji.
Navsezadnje so morali varovati sedem predsednikov vlad, enega predsednika države (Iva Josipovića), skoraj desetino zunanjih ministrov in še nekaj diplomatov, ki so skrbeli, da je vse potekalo tako, kot je bilo dogovorjeno.
Sprva je bilo videti, da bo letošnje srečanje v Dubrovniku, ki si ga je hrvaško zunanje ministrstvo zamislilo kot podlago za izmenjavo mnenj o ovirah pri »gradnji« svojih držav, minilo v povsem mirnem diplomatskem razpoloženju; z veliko razprav, lepih in vljudnih besed, rokovanj, izmenjavami vizitk …
No, pa je današnji dan postregel s prvovrstnim presenečenjem: prikazal se je nekdanji srbski predsednik Boris Tadić in okoli njega se je naredila neizmerna gneča. Z njim se je srečal celo nekdanji slovenski premier Borut Pahor; dejal je, da je bilo »rokovanje z njim velik napredek«.
Beseda rokovanje je bila nasploh ena pomembnejših na srečanju, saj jo je omenil tudi hrvaški premier Zoran Milanović na popoldanski novinarski konferenci, ko je pojasnjeval svoje videnje današnjega (za večino novinarjev) nepričakovanega prihoda Borisa Tadića na konferenco, in presojal njegovo rokovanje s kosovskim premierjem Hashimom Thacijem po konferenci.
Hrvaški premier je, dodobra preznojen zaradi vročinskega vala – temperature so krepko presegle 30 stopinj Celzija, morje pa je kot mlaka –, dejal, da je Tadića osebno povabil na konferenco kot nekdanjega srbskega predsednika, in dodal: »Rokovanje je dobra stvar; sicer se je zgodilo z majhno zamudo, a upam, da bo v prihodnje postalo standard.«
Današnji dan je bil precej deloven, zlasti na diplomatski ravni. Osrednja izhodišča razpravljavcev so bila predvsem izmenjava izkušenj pri graditvi držav in vstopu v EU, težave, s katerimi se srečujejo, nujnosti, ki jih je treba odpraviti, ter zahteve po pomoči mednarodni skupnosti.
Med njimi je bil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki se je osredotočil zlasti na odnos med krizo in časom po njej. Dejal je, da je ena osrednjih nalog mednarodne skupnosti po konfliktu sicer zagotoviti varnost ljudi in imetja, še najbolj pa je treba poskrbeti za mlado generacijo in ji predvsem omogočiti, da »znova zaživi«; po njegovem prepričanju pa sta pomembna tudi sprava in odpuščanje, vendar šele takrat, ko so kaznovani vsi, ki so tudi odgovorni za zločine oziroma za nastali konflikt.