Erjavec bo na opozicijskem ražnju 15 ur, a njegov položaj ni ogrožen

V NSi in SDS vztrajajo, da vodi zunanji minister Karl Erjavec zgrešeno zunanjo politiko.

Objavljeno
01. marec 2016 22.15
Karl Erjavec. Podpis sporazumov. Srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Mira Cerarja in predsednika Vlade Ruske federacije Dmitrija Medvedjeva v Ljubljani, 27. julija 2015
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Za oceno dela in morebitni odpoklic zunanjega ministra Karla Erjavca, kar zahteva 26 poslancev NSi in SDS, si bo danes državni zbor vzel okoli 15 ur. Na podlagi dosedanjih izjav je mogoče sklepati, da interpelacija zagotovo ne bo uspela.

Interpelacijo proti zunanjemu ministru so v opozicijski NSi pripravljali od izbruha prisluškovalne afere v arbitražnem postopku sredi lanskega avgusta, vložili pa so jo ob začetku letošnjega leta. Pri državotvorni drži NSi, ki zaradi interesov arbitraže ni hotela vzbujati dvoma o položaju prvega moža slovenske zunanje politike, je sodu dno izbila izjava Karla Erjavca, da bo v arbitraži – zmagal Karl Erjavec. Zato poslanec NSi in predsednik odbora za zunanjo politiko Jože Horvat meni, da je Erjavec izrekel »vrsto nepremišljenih, neodgovornih, nedržavotvornih izjav«, ki da drastično zmanjšujejo kredibilnost države in zunanjepolitično prepoznavnost Slovenije.

Poslanci NSi in SDS v interpelaciji očitajo slovenskemu zunanjemu ministru »vodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive in statične, skratka, zgrešene zunanje politike«, opuščanje dolžnega nadzora in neukrepanje proti odgovornim diplomatom, klientelistično kadrovanje, politizacijo ministrstva za zunanje zadeve in demotivacijo zaposlenih. Tudi preveč prorusko zunanjo politiko.

Karl Erjavec in vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin sta se takoj po vložitvi interpelacije znašla v ostrem konfliktu, saj je Tonin javno posumil, da je mogoče iz ravnanj in besed zunanjega ministra sklepati, da naklepno deluje v interesu Hrvaške. Namignil je, da bi to lahko bilo zaradi Erjavčevega vikenda v Istri. Zato je Erjavec ostro protestiral, javnosti pa je z dokumenti pojasnjeval, kdaj, kako in za koliko denarja je z ženo kupil stanovanjski objekt, v katerem preživljata dopustniške dni. Konflikt s Toninom je Erjavec začinil v svojem slogu z izjavo: »Jaz ne morem pomagati, če ima fant bujno domišljijo, mogoče pa misli, da je James Bond.«

Podpora koalicije

Kakšne so možnosti, da bi državni zbor danes odstavil zunanjega ministra Karla Erjavca? Z veliko verjetnostjo lahko zapišemo, da nikakršne. Vlada je kmalu po vloženi interpelaciji pripravila odgovor, v katerem je zavrnila vse očitke na račun ministra Erjavca in ga nedvoumno podprla. Podobno sta storili tudi koalicijski partnerici SMC in SD po pogovoru z Erjavcem. Ta je po srečanjih izjavil, da bo opravil z interpelacijo »z lahkoto«. Prepričan je, da se nima česa bati, ker lahko upa na 11 poslancev Desusa, šest poslancev SD in predvsem 35 poslancev SMC. Tudi v tem primeru se bo pokazalo, da je matematika na strani zunanjega ministra, saj lahko upa na 52 poslanskih glasov, opozicijski NSi in SDS pa na 27. Tudi če se jima pridružita ZL in neodvisna poslanska skupina, opoziciji ne bo uspelo odstaviti Erjavca.


Namišljeni očitki

Predsednik kluba nekdanjih veleposlanikov Peter Toš (ki je bil ob imenovanju Erjavca za zunanjega ministra zelo kritičen) danes pravi, da Erjavcu kot zunanjemu ministru ni mogoče veliko očitati, še zlasti ne, da je morda prekršil zakone ali ustavo. Toš ne dvomi, da gre pri interpelaciji za opozicijsko borbo proti ministru te vlade. To najbolje razkriva dejstvo, da je celo prvi podpisani pod interpelacijo Horvat pohvalil deklaracijo in strategijo zunanje politike. »Zato gre predvsem za namišljene očitke, ki so brez dejanske podlage v sedanjem zunanjepolitično zelo zahtevnem obdobju,« pravi Toš.

Nekdanji diplomat umešča interpelacijo tudi v kontekst begunske krize. Temu se danes v DZ zagotovo ne bodo izognili, meni. Pravzaprav je prepričan, da bodo ta čas izkoristili za podpihovanje kriznih razmer. Spremljamo lahko laži in zlagani populizem, a to ni vprašanje slovenske zunanje politične drže v odnosih do EU in širše, ampak vprašanje političnega delovanja, ki izrabljajo najnizkotnejša sredstva za razdor med ljudmi in ponovni vzpon na oblast, še meni Toš.