Erjavec: Hrvaška z incidenti posega v suverenost schengna

Zunanji minister obžaluje incidente v Piranskem zalivu in pričakuje, da bo Slovenija v povezavi s tem poslala pismo Evropski komisiji.

Ma. F., STA
pon, 17.07.2017, 17:33; spremenjen: 18:17

Bruselj - Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Bruslju pozval k resni razpravi vlade ta teden o enostranskih dejanjih Hrvaške v Piranskem zalivu, ki so po njegovih besedah neposreden poseg v suverenost Slovenije in schengna. »To pa ni več hec,« je poudaril minister, ki pričakuje, da bo Slovenija v povezavi s tem poslala pismo Evropski komisiji.

Minister je obžaloval incidente v Piranskem zalivu in opozoril, da je Hrvaška ves čas želela, da ne bi bilo enostranskih dejanj, zdaj pa sama to počne. »Po izdaji arbitražne odločbe je bilo 52 incidentov, ki so enostranske narave, ker gre za kršitve meje, določene na podlagi arbitražne odločbe,« je izpostavil.

Ob tem je opozoril na dejstvo »izjemnega pomena«, da je slovenska južna meja tudi zunanja schengenska meja, tako da ne gre več zgolj za kršitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ampak tudi za kršitev schengenske meje in pravnega reda EU.

Erjavec meni, da bo treba ta teden v okviru vlade, s predsednikom vlade, in tudi v okviru koalicije opraviti resno razpravo o tem, kaj pomenijo ta enostranska ravnanja hrvaške strani. »Takšna enostranska dejanja so neposreden poseg v suverenost Slovenije in suverenost schengna. To pa ni več hec,« je dejal.

Minister pričakuje, da se bo Evropska komisija odzvala, ko jo bo Slovenija obvestila o vseh teh zadevah. Meni tudi, da bi bilo treba napisati pismo komisiji, ker nima smisla opozarjati z diplomatsko noto na vsak incident.

Erjavec je tudi v razpravi zunanjih ministrov EU v Bruslju izpostavil pomen spoštovanja mednarodnega prava in opozoril, da ni mogoče uspešno izvajati evropskih politik, če članice ne spoštujejo mednarodnih odločb.

Komisija po njegovih besedah glasno kritizira določene države zaradi mešanja pristojnosti treh vej oblasti in zaradi odnosa do medijev, tu gre pa za državo, ki preprosto ignorira pravo EU, mednarodno pravo in odločbe sodišč.

Pri tem ne gre le za arbitražno odločbo o meji, temveč še za niz podobnih primerov: arbitražno odločbo v povezavi z madžarsko naftno družbo Mol, memorandum v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami in sporazum Drnovšek-Račan, ki je tragično končal na hrvaški strani, je naštel minister.

»Pričakujem, da bo Evropska komisija slej ko prej uvidela, da takšno ravnanje, obnašanje ne pritiče članici EU,« je poudaril Erjavec.

S hrvaško kolegico Marijo Pejčinović Burić se po ministrovih besedah danes nista pogovarjala, saj se je zelo težko pogovarjati, ko pa Hrvaška vztraja pri stališču, da arbitražna odločba zanje ne obstaja in ne velja. »Ne vidim posebnega smisla, da se pogovarjava, če stojiva na različnih bregovih,« je dodal. »Me pa veseli to, da članice EU podpirajo spoštovanje mednarodnega prava in arbitražnih odločb in sploh odločb sodišč,« je še poudaril Erjavec po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.

Prijavi sovražni govor