Ni. Č., Delo.si, Zoran Potič, notranja politika
Ljubljana - Pred pristojnimi parlamentarnim odborom se pravkar predstavljata kandidat za ministra finance Janez Šušteršič in kandidat za ministra za zunanje zadeve Karl Erjavec.
Zunanja politika brez velikih sprememb
Tudi Karl Erjavec je dobil prepričljivo podporo na odboru za zunanjo politiko (11 glasov za, 3 proti). Prizadeval si bo za vrnitev gospodarske diplomacije pod okrilje zunanjega ministrstva (MZZ). Prva poteza bo vabilo hrvaški ministrici Vesni Pusić, naj obišče Ljubljano.
Tudi kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec je napovedal, da slovenske zunanje politike ne namerava radikalno spreminjati in da na ministrstvu ne bo političnega kadrovanja. Tako bodo v ožjem kabinetu ministra delali izključno profesionalni diplomati. Od veleposlanikov bo zahteval manj suhoparnega podajanja stanja in več aktivnosti pri krepitvi meddržavnih odnosov. »Zahteval bom konkretne rezultate, mednje pa ne bo štelo število posredovanih depeš,« je dejal Erjavec.
Bodoči zunanji minister je poudaril, da si bo prizadeval za vrnitev gospodarske diplomacije pod okrilje zunanjega ministrstva. A da bi to dosegel, bo treba spremeniti koalicijsko pogodbo, je opozoril Erjavec. O tem se je že pogovarjal s kandidatom za gospodarstvo Radovnom Žerjavom, kamor naj bi po novem sodila gospodarska diplomacija.
Za takšno rešitev je veliko argumentov, pravi Erjavec, predvsem pa se je vprašal, zakaj spreminjati nekaj, kar deluje dobro.
Kandidat za ministra je poudaril, da se bo treba prilagoditi globalnim spremembam, ko se centri moči selijo z zahoda na vzhod in s severa na jug. Pred novo vlado bo kmalu prvi izziv, ko bo na dnevnem redu ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške s članicami EU.
Erjavec ni hotel razkriti stališč o tem vprašanju, ker gre za politično vprašanje. Arbitražni sporazum je opredelil kot velik dosežek, zato bo njegova prva poteza vabilo hrvaški zunanji ministrici Vesni Pusić, naj obišče Ljubljano. Bodoči minister bo posebno pozornost namenjal državam Zahodnega Balkana; njihova prihodnost je v EU, zato bo MZZ pod njegovim vodstvom še naprej zagovarjala članstvo teh držav v evropskih integracijah, pomembno orodje za to vidi v procesu Brdo.
Opozicijski poslanci so pozdravili napoved vrnitve gospodarske politike pod MZZ, a opozorili Erjavca, da se bo težko izognil politizaciji zunanje politike glede na izkušnje iz obdobja prve Janševe vlade.
Šušteršič: Dolg države ne bi smel preseči 50 odstotkov BDP
Kandidat za finančnega ministra Janez Šušteršič je na današnji predstavitvi dobil zadostno podporo pristojnega odbora DZ. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je menilo vseh 15 navzočih članov odbora za finance in monetarno politiko, proti ni bil nihče.
Šušteršič bo v primeru potrditve za ministra med prednostne naloge uvrstil znižanje javne porabe, poenostavitev davčnega sistema ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje, poroča STA.
Javno porabo bo treba letos znižati za približno 800 milijonov evrov, kar predstavlja osem odstotkov zdajšnjih proračunskih izdatkov, je ponovil Šušteršič. V ta namen se bo treba vprašati, katerim izdatkom se lahko vsaj začasno odpovemo, podobno kot so ravnali v številnih podjetjih in gospodinjstvih, ko so se soočili z upadom prihodkov.
Šušteršič je zagotovil, da bo vlada spoštovala zavezo večine parlamentarnih strank ob sprejemu interventnega zakona, da se v času njegove veljavnosti ne bo posegalo v plače javnih uslužbencev in socialnih transferjev. A ob tem je predlagal, naj se veljavnost zakona podaljša s šestih na dvanajst mesecev.
Na davčnem področju je izpostavil potrebo po poenostavitvah, enostavnejšem sistemu in strožjem nadzoru. Od razbremenitev pri dohodnini in uvedbe zgornje meje pri socialnih prispevkih si obeta razbremenitev obdavčitve delovnih mest do konca mandata v višini 250 milijonov evrov.
Napovedal je tudi vrsto davčnih razbremenitev za podjetja, med drugim pavšalno obdavčitev in davčne počitnice za nova podjetja. »Če bomo skupaj z zniževanjem izdatkov uvedli te davčne poenostavitve in uvedli sistem socialnih zavarovanj, potem bodo učinki na gospodarstvo in s tem na zaposlovanje pozitivni,« je napovedal.
Glede privlačnosti Slovenije za tuje investitorje je Šušteršič dejal, da finančne potrebe niso take, da bi morali takoj vse prodati. »Bomo pa morali, da povrnemo zaupanje investitorjev,« je dodal.
Država se bo morala do investitorjev obnašati bistveno drugače, je zahteval, kot primer neprimernega ravnanja pa izpostavil prodajo Mercatorja. »Bilo je jasno, da so se vedno znova postavljali novi pogoji,« je pojasnil in se vprašal, kaj so s ščitenjem trgovca postavili na kocko.
»Na kocko so postavili Pivovarno Laško, banko in državni proračun, ki bo morda moral dokapitalizirati NLB, ker ji nismo dopustili, da bi razpolagala s svojim premoženjem,« je odgovoril. Začeti se bomo morali drugače obnašati do lastniških deležev države: ne takoj prodajati, a postaviti zelo jasna pravila in zaveze, je ponovil.
V skladu s koalicijsko pogodbo mora v lasti ostati 25 odstotkov bank in zavarovalnic, glede infrastrukture pa je dejal, da se je prodajalo ne bo, pač pa naj bi investitorje na to področje privabili v okviru javnozasebnega partnerstva.
»Privabiti moramo investitorje, da bodo prinesli denar v podjetja in zagotovili denar za prestrukturiranje,« je še dejal Šušteršič in opozoril, da brez tega ne bo delovnih mest in gospodarske rasti. Ob tem se mu zdi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in prenos upravljanja z državnim premoženjem nazaj na ministrstva korak nazaj; sam bi predlagal preoblikovanje agencije.
***
Pristojni parlamentarni odbori so danes najprej že potrdili Andreja Vizjaka in Aleša Hojsa za primerna kandidata za ministra. Pozneje so potrdili tudi Senka Pličaniča in Tomaža Gantarja.