Desus je začel z višinskimi pripravami za prevzem oblasti

Stranka je po mnenju Karla Erjavca, ki je danes dobil še četrti mandat, pripravljena, da »se povzpne višje«.

Objavljeno
18. februar 2017 17.14
LJUBLJANA 01.03. 2013 hotel Mons. Volilni kongres stranke DeSUS s sloganom DeSUS - odgovornost za bodočnost Slovenije. Karl Erjavec. Foto: ALEŠ ČERNIVEC/Delo
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana - Deseti kongres Desusa se je razpletel brez večjih pretresov, običajne napetosti, ki je spremljala zadnja dva kongresa, tokrat namreč ni bilo. Karl Erjavec je bil edini kandidat za predsednika stranke, zato je razumljivo, da je gladko dobil 203 glasov podpore od 224 delegatov delagatov iz vse države. Proti Erjavcu jih je glasovalo sedem. S tem je dobil nov štiriletni mandat na podlagi dvanajstih let, ko je leta 2005 prevzel stranko. Podpredsedniki strank so postali Tomaž Gantar, Jožef Žnidarič in Jelka Kolmanič.

Karl Erjavec je pred začetkom kongresa dejal, da ta poleg izbire novega vodstva in ostalih članov organov stranke, predstavlja tudi uvod v volilno kampanjo, vendar ne v smislu rušenja koalicije, ampak priprav na parlamentarne volitve. Stranka Desus se po njegovih besedah tako odpravlja na višinske bazične priprave, da bodo prihodnje leto na volitvah v polni formi pred napornim zaključkom. Osnovno geslo stranke je, da se bodo borili za vse generacije.

Poudaril je, da so pod njegovim vodstvom dosegli dobre rezultate, da stranka od volitev do volitev raste, najboljši rezultat pa so dosegli leta 2014 z 10 odstotki podpore, imajo evropskega poslanca in na lokalni ravni imajo dobre rezultate. »Glede na dobre rezultate se je povečalo tudi zaupanje v moje vodenje stranke, kar je v tem trenutku pomembna prednost, saj pri drugih strankah lahko opazujemo kar veliko žuborenja,« je odgovoril Erjavec na vprašanje, ali je kaj slabe volje, ker ni imel protikandidata.

Erjavec je dodal, da bodo še naprej branili pravice starejših, upokojencev, pridobitve socialne države, javno zdravstvo in javno šolstvo. Še posebej je poudaril, da se bodo še naprej borili za ohranitev državnega premoženja. Pri tem je nadgradil ljudski rek, da se bodo zavzemali »za pošteno delo, pošteno plačo in pošteno pokojnino«.

Gospodarski plan za več volivcev

Erjavec je napovedal oblikovanje močnega in prepričljivega gospodarskega programa, ki da bo dal stranki novo dimenzijo, nad izvajanjem tega pa bo skrbel Saša Geržina, ki je bil do kongresa podpredsednik stranke. Novi stari predsednik je v osrednjem kongresnem govoru namenil gospodarskim temam skoraj več pozornosti kot socialnim temam. To naj bi pomenilo, kot ponavlja Erjavec v zadnjem času, da Desus ne bo več zgolj stranka, ki brani socialne pravice, ampak aktivno predlaga rešitve na področju gospodarskega razvoja. Erjavec je odrekel podporo plačevanju dodatnega evra na položnicah za financiranje naložbe v TEŠ 6, pri tem pa je požel odločen aplavz v polni kongresni dvorani.

Gospodarski del govora je Erjavec sklenil z besedami, »da bo stranka Desus s svojim gospodarskim programom dala Sloveniji nov zagon, da bo z novo dinamiko ponudila vsem državljanom nov izziv v smislu večje podpore stranki, saj lahko v tej novi dinamiki vsakdo prepozna svoj interes.«

Vojaški rok?

Erjavec je delegate nagovoril tudi z izzivi na področju varnosti. »Okolica je postala negotova, posledice migrantskih tokov so velike, EU pa nima enotnih in celovitih odgovorov.  Zaradi tega dvigujejo glave populistične stranke, trendi pa niso dobri. Da bi Slovenija obvladovala to, potrebuje močno vlado,« je dejal Erjavec. Desus se bo zavzemal za aktivno vlogo pri zagotavljanju večje varnosti, zato bodo predlagali, da se opravi javna razprava o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. Za ta predlog je Erjavec požel bučen aplavz odobravanja.

Erjavec je odgovoril tudi na očitke, da Desus ne stori dovolj za upokojence. »Stranka Desus se že 26 let osamljena bori v parlamentu za pravice upokojencev, v vsakem mandatu se bori za pravice starejših od prvega dne do zadnjega dneva mandata, medtem ko druge stranke večinoma obljubljajo, kaj bodo vse naredili za upokojence zgolj v času volilne kampanje. Potem, ko so volitve mimo, pa jih upokojenci ne zanimajo več,« je dejal Erjavec. Ob tem je spomnil, da so ob podpisu koalicijske pogodbe uspeli vanjo vnesti tudi usklajevanje pokojnin z gospodarsko rastjo in to se sedaj dogaja, je poudaril novi stari predsednik Desusa.

ZDUS ni več le Desusov

V dogajanju med in ob kongresu je bilo med delegati Desusa čutiti mirnost in gotovost, da jih Erjavec dobro vodi. Je pa bilo med nekaterimi tudi nekaj zaskrbljenosti, ker odnosi z združenjem upokojenskim društev ZDUS niso na takšni ravni, kot so bili pred volitvami 2014. Prevladujoča ocena je, da se lahko dobremu rezultatu na volitvah zahvalijo tudi podpori ZDUS, a tega, kot je dejal novi predsednik te organizacije Janez Sušnik, ne bo več. Sušnik, ki se je udeležil kongresa kot gost, je dejal, da so za njih vse stranke enake. »Če me vprašate, ali sem bližje Dejanu Židanu in torej SD ali Karlu Erjavcu in torej Desusu, to ni pravo vprašanje, ker so za nas vsi dobri, če bodo zagovarjali naša stališča. Tako jasne opredelitve za eno stran, kakršna je bila na zadnjih volitvah, ne bo. Imamo dobre odnose s parlamentarnimi strankami in vse obiskujemo, one pa nas. V ZDUS moramo ravnati tako, ker je v upokojenskih društvih veliko članov iz različnih strank. Zato bomo v ZDUS vodili sredinsko politiko, da bodo vsi zadovoljni,« je dejal Sušnik.

Čast in oblast Desusu

Med govori je bilo slišati, da v Desusu odločno podpirajo ustanovitev demografskega sklada. Erjavec je ob tem dejal, da je realno pričakovati, da bodo zakon o tem sprejeli junija letos. Veliko kritik pa je bilo slišati tudi na račun zdravstvene reforme. Tomaž Gantar, novi stari podpredsednik stranke, se je v predstavitvi zavzel za javno zdravstvo in zagotobvil delovanje v tej smeri. Neformalno pa je bilo v predkongresni dvorani slišati, da je malo možnosti, da bi v tem mandatu sprejeli zakon o zdravniški dejavnosti, ki predstavlja osrednji del reformnega svežnja, medtem ko bi zakon o zdravstvenem financiranju in zavarovanju lahko prestal parlamentarno presojo. Nekdanja ministrica za kulturo in poslanka Julijana Bizjak Mlakar je bila do zdravstvene reforme izjemno kritična. »Ministrica za zdravje ni kos nalogi in ne ve kaj počne, ker se sploh ne zaveda, kakšno škodo bi naredila, če bi sprejeli zakon o zdravstveni dejavnosti,« je dejala Bizjakova. Slednja je v nagovoru delegatom ostro obsodila izkoriščevalski kapitalizem, izrekla je vso podporo Erjavcu, ter poudarila, da je sedaj napočil čas, »da Desus prevzame oblast in po načelu pravičnosti in blaginje zavlada v državi.«