Tiskane izdaje
Ljubljana – »Janez Janša me je verjetno umaknil iz procesa reševanja LB tudi zato, ker sem zamrznil vse postopke imenovanja veleposlanikov,« je razkrival ozadja v vse bolj okrnjeni vladi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Postopke je ustavil, ker vlada razpada.
Danes bi lahko že parafirali sporazum med Slovenijo in Hrvaško o rešitvi vprašanja LB, je še povedal zunanji minister Karl Erjavec. To bi se zgodilo, če mu premier Janez Janša ne bi odvzel pooblastil.
Namesto parafiranega sporazuma se je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tone Kajzer danes šele prvič slišal s hrvaško ministrico za zunanje zadeve Vesno Pusić. O tem, zakaj je bil umaknjen iz procesa iskanja rešitve za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, je včeraj po nekajdnevnem molku spregovoril Erjavec.
Kot je dejal, je bil Janša natančno seznanjen z vsemi podrobnostmi dogovarjanja o LB, tudi z načrtom, da bi sporazum v Zagrebu parafirali. Razkril je, da je na srečanju predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike v četrtek podrobno predstavil vsebino dogovora in scenarij za sklenitev dogovora.
V skladu z njim bi se morala Erjavec in Pusićeva v ponedeljek sestati v Bruslju, včeraj pa še v Zagrebu, kjer bi sporazum tudi parafirala. To bi pomenilo, da bi se s sporazumom seznanili obe vladi, zunanjepolitični delovni telesi v državnem zboru in hrvaškem saboru, vse to pa bi omogočilo ratifikacijo pristopne pogodbe okoli 6. marca.
»V petek, ko sem bil že v Schladmingu, me je Janša poklical in povedal, da me umika iz LB, ker sta dogovorjena s hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem, da bosta vse skupaj postavila na višjo raven. Pravzaprav ne vem, kaj se mu je zgodilo čez noč,« je dejal Erjavec. A ti Janševi manevri s prelaganjem rešitve problema vlade po njegovem ne bodo rešili pred konstruktivno nezaupnico.
Imenovanje veleposlanikov
Letos so predvidena imenovanja veleposlanikov in drugih diplomatskih uslužbencev v kar 17 diplomatskih predstavništvih. To je malo manj kot tretjina vseh položajev v slovenski diplomatski mreži po svetu, ki po krčenju zaradi pomanjkanja denarja šteje le še malo več kot 50 diplomatskih predstavništev.
Veleposlaniška mesta so razpisana za Berlin, København, stalno predstavništvo pri OZN v New Yorku, Bernu, Budimpešti, Dunaju, Bruslju, Bratislavi, Haagu, Moskvi, New Delhiju, Pekingu, Prištini, Sarajevu, Washingtonu, za stalno predstavništvo pri OZN v Ženevi in generalni konzulat v Münchnu. V vseh teh mestih se bo veleposlanikom mandat iztekel sredi poletja, v Berlinu, Bruslju in New Yorku veleposlanikov nimamo, veleposlaništva pa vodijo odpravniki poslov. Po naših informacijah ministrstvo za zunanje zadeve ni razpisalo prostih delovnih mest za veleposlanika v Kijevu in kanadski prestolnici Ottawi, čeprav jih vodita odpravnika poslov – neuradno je slišati, da ministrstvo varčuje tudi na takšen način.
Na več zanimivih delovnih mest v diplomatski službi se je na MZZ vnel pravi boj, saj se je, kot je včeraj pojasnil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, na posamezen razpis prijavilo tudi po 20 kandidatov, nekateri pa so se prijavili celo za službovanje na več razpisov.
Klici iz premierovega kabineta
Erjavec pravi, da je interes velik; kot kaže, tudi politični. »Postopke za imenovanje veleposlanikov sem zamrznil, ker menim, da je neprimerno nadaljevati postopke, ko vlada razpada,« pojasnjuje Erjavec. Po njegovem lahko država imenuje nove veleposlanike le v razmerah, ko ima vlada polno podporo v državnem zboru. Postopki za imenovanja veleposlanikov so zamrznjeni, ker je veliko podrobnosti še neusklajenih. Erjavec meni, da je treba na veleposlaniška mesta imenovati ljudi, ki imajo najširši konsenz. »Tu ne bi smelo biti pomembno, kakšno strankarsko izkaznico imajo kandidati, ampak to, ali so strokovnjaki,« pravi Erjavec. Prepričan je, da se bodo postopki imenovanja veleposlanikov nadaljevali, ko ne bo več minister, a potem bo to »kadrovanje po strankarski izkaznici«.
Kadrovanje seže do tajnic
Erjavec je razkril tudi, da je v zadnjem obdobju dobil več klicev neposredno iz kabineta predsednika vlade. Zahtevali so, naj na ministrstvu za zunanje zadeve ustavijo vse postopke imenovanj na nižjih ravneh diplomatsko-konzularne mreže (tajnice, šoferji, ekonomski svetovalci). Vse to je v izključni pristojnosti ministra za zunanje zadeve, v teh primerih strankarska izkaznica ne sme priti v poštev, meni Erjavec. »Lahko razumete, kakšne pritiske izvajajo na ministrstva, če niso v sklopu SDS. Naročil sem, naj se postopki imenovanja tehničnega osebja nadaljujejo. Sprašujem se pa, zakaj bi moral predsednik vlade odločati, kdo bo tajnica, vratar ali šofer na kakšnem od veleposlaništev,« je dejal Erjavec.
