Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Poleg aktualnih političnih in varnostnih vprašanj, povezanih s krizami na vzhodu in jugu Evrope, so zunanji ministri največ časa posvetili širjenju medsebojnega sodelovanja med državami pri doseganju dolgotrajne politične, ekonomske in socialne stabilnosti Zahodnega Balkana.
Prvo ministrsko srečanje v sklopu procesa Brdo je potekalo v senci iskanja odgovorov na izzive, s katerimi se Evropska unija sooča v svoji neposredni soseščini. Podobne težave, kot jih je Zahodni Balkan predstavljal pred dvajset in več leti, sedaj pretijo vzhodu Evrope, Ukrajini, kjer krhko premirje zadržuje nadaljevanje vojne, ki se je začela pred letom dni. Povsem drugačna kriza se odvija v Sredozemlju, kjer begunci in migranti, nagneteni v čolnih za Evropo, umirajo v vse večjem številu.
Problemi držav na Zahodnem Balkanu se zdijo majhni v primerjavi s tistimi drugod. A kot je po koncu zasedanja zunanjih ministrov zagotovil Karl Erjavec, tovrstni politični dogodki pošiljajo jasen signal, da regija ostaja visoko na agendi EU. »Današnje srečanje je eden od temeljev nove, bolj aktivne dinamike sodelovanja med Evropsko unijo in državami iz Zahodnega Balkana,« je bil optimističen slovenski zunanji minister. Podoben optimizem je bilo začutiti tudi v besedah francoskega sogostitelja, ki je povezovanje in sodelovanje postavil v kontekst časa, v katerem živimo. »Vedno težje je, da posamezna država stvari opravi sama, to je iluzija. Jutrišnji svet je svet povezovanja, sodelovanja, usklajevanja, ne pa posameznikov,« je poudaril Laurent Fabius.
Varnostna tveganja
Erjavcu in Fabiusu so se na Brdu pri Kranju pridružili zunanji ministri Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Kosova in Črne gore ter predstavniki vlad Nemčije, Albanije, Hrvaške in Avstrije. Kot poseben gost je na zasedanju sodeloval tudi evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn. Udeleženci so polovico srečanja namenili razmeram na vzhodu in jugu Evrope, pri čemer so izpostavili potencialna varnostna tveganja, ki jih povečanje nestabilnosti prinaša za regijo Zahodni Balkan. Kot so kasneje zapisali v skupni izjavi, so razmere v Sredozemlju jasen signal, da bi morali problem migracij naslavljati na bolj obširen način, predvsem s krepitvijo medsebojnega sodelovanja pri pregonu tihotapcev ljudi in sodelovanja s tretjimi državami.
Pozornost so namenili tudi razmeram v Ukrajini in pozvali k čim prejšnjem uresničenju zavez iz Minškega mirovnega sporazuma. Kot je poudaril francoski zunanji minister, ki je pred dnevi v intervjuju za britanski Financial Times dopustil možnost sprostitve gospodarskih sankcij proti Rusiji v primeru izpolnitve vseh zavez, so si stališča držav zelo podobna. Temelj vsega je spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Pomen evropske perspektive
Komisar Hahn je v skupnem nastopu z gostiteljskim parom dejal, da je vsako srečanje na ministrski ravni velika podpora skupnim interesom EU in držav Zahodnega Balkana. Razpravljalci so se strinjali, da je evropska perspektiva držav v regiji pogoj za ohranjanje njihove stabilnosti in uspešnosti. Poseben poudarek so namenili prihodnosti mladih, ki jih vidijo kot temelj nadaljnjega razvoja. Tako so razpravljali o možnosti širitve obstoječih evropskih izobraževalnih, štipendijskih in pripravniških programov na države iz regije. Kot je priznal Fabius, se zunanji ministri redko pogovorjajo o mladih, a dejstvo je, da je evropska perspektiva tista, ki bo vplivala na njihovo prihodnost.
Zasedanje je bilo namenjeno tudi pogovorom o povezovanju regije na področju prometne in energetske infrastrukture ter odpravljanju posledic poplav na Balkanu. Pred samim srečanjem sta Erjavec in Fabius spregovorila tudi o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Francijo. Ministra sta podpisala akcijski načrt za obdobje 2015-2018, ki predstavlja podlago nadaljni krepitvi strateškega partnerstva med državama na različnih področjih.
