Tiskane izdaje
Ljubljana − Poslanci so danes začeli razpravo o interpelaciji proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, v kateri mu očitajo zgrešeno zunanjo politiko. Med glavnimi očitki predlagateljev je predvsem »arbitražni fiasko«, za kar bi moral Erjavec nositi objektivno odgovornost. Erjavec pa je interpelacijo zavrnil kot prazno in brez vsebine.
Jožef Horvat (NSi) je v imenu predlagateljev interpelacije na začetku ponovil glavne očitke, da Erjavec vodi »improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko«. »Ne želimo si zunanje politike Karla Erjavca, želimo si zunanjo politiko Slovenije,« je dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ in poslance pozval, naj ministra razrešijo.
Tudi Andrej Šircelj je v imenu največje opozicijske stranke SDS predlagal DZ, naj Erjavca razreši, saj da je Slovenija z Erjavčevo zunanjo politiko postala prešibka, neambiciozna in v škodo Slovenije. Očital mu je tudi, da Slovenija namenja premalo sredstev za varnost, medtem ko se v soseščini krepijo konflikti.
Ne zunanji minister ne vlada Mira Cerarja se po mnenju Širclja ne odzivata na strateške cilje. »Večkrat gre za sajenje rožic. Cilji, ki so zapisani v slovenski strategiji, se dejansko ne uresničujejo,« je dejal.
Tako Horvat kot Šircelj sta tudi menila, da bi moral Erjavec nositi objektivno odgovornost zaradi, kot je dejal Šircelj, »arbitražnega fiaska in prisluškovalne afere«, zaradi katere Hrvaška ne bo upoštevala odločitve arbitražnega sodišča o meji, če bo do nje prišlo. Erjavcu sta očitala tudi vrsto nepremišljenih izjav, ki da so škodile arbitražnemu postopku. Horvat je tudi spomnil, da je arbitražno sodišče Erjavcu 5. maja lani izreklo celo opomin zaradi njegovih besed.
Tudi sicer sta Erjavcu očitala, da ne vodi ustrezne politike do Hrvaške, da je preveč neambiciozen in pasiven, kar da škoduje Sloveniji. »V zadnjih obdobjih je Hrvaška v dvostranskih odnosih dejansko dobila vse, kar je hotela. Poleg deviz NLB, polovico Piranskega zaliva, odškodnine za neplačano elektriko v Krškem in dejansko se noben sporazum z Hrvaško ni uresničeval,« je bil kritičen Šircelj.
Horvat in Šircelj sta Erjavcu očitala tudi, da vodi preveč prorusko in premalo prozahodno politiko, saj da se je od februarja 2012 s predstavniki Rusije srečal devetkrat. »Karl Erjavec pa nikoli ni obiskal Kanade, ZDA, Švedske, Danske, Finske, Luksemburga, Portugalske,« je opozoril Horvat.
Erjavec: Gre za osebni obračun z menoj
Erjavec je tako rekoč že v prvem stavku očitke iz interpelacije zavrnil kot »prazne in brez vsebine« in menil, da gre predvsem za osebni obračun z njim, ne pa toliko za kritiko slovenske zunanje politike.
»Nisem razbral nobene kršitve ustave, kršitve zakona, ker pričakoval bi, da se ministra ustavi pred tem odrom, ko dejansko stori tako hude nepravilnosti, da ne more več sodelovati v vladi,« je dejal Erjavec.
Opozoril je, da je v oblikovanje zunanje politike vpletenih več akterjev, od predsednika republike in vlade do pristojnih odborov v DZ in DZ v celoti, ki dajo mandat zunanjemu ministru za zastopanje določenih stališč.
»Tukaj ne more biti govor o improvizirani zunanji politiki, razen če menite, da so naši karierni diplomati, da so strokovne službe na MZZ veliki improvizatorji,« je dejal Erjavec.
Opozoril je še, da Horvat pred interpelacijo ni nikoli problematiziral, da je slovenska zunanja politika zgrešena. Sicer bi vsak mesec sklical sejo odbora za zunanjo politiko, tako kot so v DZ stalne seje zaradi migrantske krize, je še navrgel Erjavec.
Zavrnil je očitke o nepremišljenih besedah v povezavi z arbitražo in dejal, da vseskozi ščiti slovenske interese. Dejal je, da je govoril le o tem, da mora arbitražno sodišče določiti stik Slovenije z odprtim morjem, kar je zapisano tudi v arbitražnem sporazumu. »Vi morda želite, da ne bi določili tega stika, ali kaj?« se je odzval.
Sicer pa bo po njegovih besedah v tem mesecu na arbitražnem sodišču ustna obravnava in se bo odločilo, kaj bo z nadaljevanjem postopka. »Upam, da bo vse v redu,« je dejal Erjavec.
Zavrnil je očitke, da je slovenska politika proruska. »Če bi vprašali Združeno levico, sem prepričan, da bi rekli, da je naša slovenska zunanja politika proameriška,« je dejal Erjavec in menil, da je tudi to dokaz, da ima Slovenija uravnoteženo zunanjo politiko.
Očitki tudi glede diplomatskega nadzora
Zavrnil je tudi kritike iz interpelacije, da vodi slabo kadrovsko politiko in da ni izvajal potrebnega nadzora nad diplomati, ki da so zagrešili številne finančne nepravilnosti in malverzacije. Zatrdil je, da je bil on tisti, ki je uvedel sistematično izvajanje diplomatskega nadzora, kar bi bilo sicer možno že od leta 2001.
»A ti diplomatski nadzori niso namenjeni temu, da bomo kriminalizirali diplomacijo, ampak da odpravimo pomanjkljivosti,« je poudaril Erjavec in izpostavil, da tudi škoda, ki je bila razkrita, ni bila »ogromna«, kot to očitajo predlagatelji interpelacije, ampak da je bilo v 32 nadzorih ugotovljeno za deset tisoč evrov nepravilnega ravnanja s proračunskimi sredstvi, kar so diplomati vrnili.
Horvat je bil sicer še posebej kritičen do Erjavčevih besed, da bo današnja razprava o interpelaciji »samo še en izgubljen dan v DZ«. »Če šef slovenske diplomacije tako ponižuje slovenski parlament, potem smo lahko upravičeno zaskrbljeni,« je dejal Horvat. A Erjavec je vztrajal pri tej oceni in menil, da bi DZ porabil čas koristneje, če bi »obravnavali kakšno kvalitetno zakonodajo«.
Med drugim je Horvat problematiziral tudi kandidaturo bivšega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov. Ocenil je, da je šlo pri tem za »eklatantno kršitev« deklaracije o zunanji politiki, ki pravi, da bo državniško usmerjena zunanja politika iskala široko politično in družbeno soglasje tudi pri pomembnejših mednarodnih kandidaturah. V primeru Türka ne minister ne vlada nista iskala tovrstnega konsenza, je bil kritičen Horvat in izrazil mnenje, da Erjavec s tem ne spoštuje določb deklaracije.
