Tiskane izdaje
Vlada bo na jutrišnji seji sprejela etični kodeks za funkcionarje vlade in ministrstev. S tem bo uresničila zavezo iz programa ukrepov za preprečevanje korupcije, ki ga je sprejela na začetku leta.
Slovenija se je s sprejetjem konvencije OZN proti korupciji zavezala, da bo poleg preventivnih in represivnih ukrepov razvijala javno etiko ter s tem spodbujala integriteto in odgovornost zaposlenih v javnem sektorju ter zaupanje javnosti v institucije pravne države. Etiko in integriteto v javnem sektorju na različne načine opredeljuje vrsta mednarodnih aktov, ki so jih sprejele GRECO − skupnost držav Sveta Evrope proti korupciji, OECD in OZN.
Višji standardi kot za javne uslužbence
V nasprotju s kodeksom javnih uslužbencev so v kodeksu za funkcionarje vlade in ministrstev predpisani višji standardi, saj so funkcionarji nosilci politične moči in odločanja o javnih zadevah. Vendar kodeks ni podlaga za kaznovanje, ampak je namenjen ozaveščanju. Kodeks je podlaga, da funkcionarji vlade in ministrstev sami ravnajo v skladu z načeli in standardi, ki so jih sprejeli in ki so splošno družbeno sprejemljivi. Zato je sestavni del kodeksa tudi izjava funkcionarja, da sprejema standarde ravnanja in vedenja ter da bo pri opravljanju svoje funkcije ravnal v skladu z njimi. Ob morebitni kršitvi pa bo ravnal v skladu z odločitvijo vlade.
Kršitev kodeksa pomeni odstop
»Z etičnim kodeksom zapolnjujemo praznino, saj formalno za funkcionarje tak kodeks ni obstajal, zato menimo, da je prav, da se oblikuje in uveljavi,« pravi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. »Zadnjo določbo etičnega kodeksa pa osebno razumem na način, da vlada kot organ lahko ugotovi kršitve omenjenega kodeksa in terja konkretno ravnanje za katerega od svojih članov (npr. izvedbo določenega dejanja, odstop itd.). S podpisom tega kodeksa pa se člani vlade tudi zavezujemo, da bomo ravnali v skladu z morebitnimi takšnimi zahtevami vlade,« še pojasnjuje Koprivnikar.
Kodeks za javne uslužbence
Generalna skupščina združenih narodov je že leta 1997 sprejela kodeks etike za javne uslužbence, v katerem poudarja, da je kodeks etike pomembno orodje v boju proti korupciji. Poleg tega opozarja še na področja, kot so konflikt interesov, razkritje premoženjskega stanja, sprejemanje daril in ravnanje z zaupnimi podatki.
Leta 1998 je Svet OECD sprejel priporočila o izboljšanju etičnega ravnanja v javni upravi. Načela izhajajo iz obstoječih različnosti držav na kulturno-političnem področju in različnem organiziranju javne uprave. Iz priporočil izhaja, da morajo nosilci politične moči, funkcionarji v javni upravi, podpirati in spodbujati etično ravnanje javnih uslužbencev predvsem z lastnim zgledom.
Načela kodeksa so vključena v zakon o javnih uslužbencih
Vlada je že leta 2001 sprejela kodeks ravnanja in vedenja javnih uslužbencev, ki je vsebinsko povzemal kodeks Sveta Evrope. Določila pa je, da se kodeks smiselno uporablja tudi za funkcionarje vlade in ministrstev. Načela kodeksa so bila vključena v zakon o javnih uslužbencih, ki je bil uveljavljen leta 2002 in je pravna podlaga za uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ima nekatere institute, ki jih vsebujejo mednarodni kodeksi, že vključene; nasprotje interesov, lobiranje, nadzor nad premoženjskim stanjem in nezdružljivost opravljanja funkcije. Zato niso vključeni v kodeks. Besedilo kodeksa zaradi tega ni v nasprotju s kazenskim zakonikom, ki inkriminira posamezna dejanja, ki štejejo za korupcijo, poudarjajo na ministrstvu za javno upravo.
