Tiskane izdaje
Ljubljana − Med vsemi 118 kandidati je največji delež preferenčnih glasov znotraj posamezne liste prejel Jože Mencinger, ki ga je volilo 21.033 volivcev ali kar 80,67 odstotka vseh, ki so obkrožili listo PS. Sledi Zmago Jelinčič, za katerega je glasovalo 12.390 volivcev oziroma 77,7 odstotka vseh volivcev SNS, Jelku Kacinu pa je preferenčni glas namenilo 14.231 ali 74,07 odstotka volivcev njegove liste Kacin - Konkretno.
Mencinger, Kacin, Jelinčič in Violeta Tomić iz Združene levice so sicer po številu preferenčnih glasov prehiteli štiri izvoljene poslance (Franca Bogoviča, Tanjo Fajon, Romano Tomc in Patricijo Šulin), a so zaradi slabšega uspeha list, na katerih so nastopali, ostali pred vrati evropskega parlamenta.
Med izvoljenimi poslanci je največji delež preferenčnih glasov prejel Igor Šoltes, in sicer 30.504 ali 73,93 odstotka glasov volivcev njegove liste Verjamem.
Več kot 50 odstotkov preferenčnih glasov znotraj posameznih list so prejeli še izvoljeni poslanec Desusa Ivo Vajgl (21.280 ali 66,39 odstotka), kandidatka Zaresa Darja Radić (2264 ali 61,02 odstotka), izvoljeni poslanec SDS Milan Zver (57.279 ali 58,35 odstotka), kandidat Piratske stranke Rolando Benjamin Vaz Ferreira (5818 ali 57,38 odstotka), kandidat Solidarnosti Dušan Keber (3404 ali 51,88 odstotka) in kandidatka Združene levice Violeta Tomić (10.936 ali 50,7 odstotka).
Sedem od osmih evroposlancev izvoljenih s preferenčnimi glasovi
Večina izvoljenih evropskih poslancev je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi. Po številu jih je največ dobil Milan Zver (57.279), sledijo Lojze Peterle (31.624), Igor Šoltes (30.504), Ivo Vajgl (21.280), Tanja Fajon (11.431), Romana Tomc (10.723) in Franc Bogovič (7775). Edina, ki ni bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, pač pa glede na vrstni red na listi, je Patricija Šulin, za katero je preferenčni glas oddalo 1042 ali 1,06 odstotka volivcev SDS.
Preferenčni glasovi premešali karte
Na nedeljskih volitvah so volivci oddali kar 304.767 preferenčnih glasov, kar predstavlja 77 odstotkov vseh veljavnih glasov, in s tem poskrbeli za nekatera presenečenja.
S skupne liste NSi in SLS se je tako v Evropski parlament uvrstil predsednik SLS Franc Bogovič, ki je bil na kandidatni listi na zadnjem, osmem mestu. Prejel je namreč 7775 preferenčnih glasov oziroma 11,9 odstotka vseh glasov za listo NSi in SLS. Aleš Hojs, ki je kandidiral kot drugi na omenjeni listi, pa je dobil le 1543 preferenčnih glasov oziroma 2,36 odstotka glasov, namenjenih NSi in SLS.
Podoben primer se je sicer zgodil na prvih evropskih volitvah leta 2004, ko je bil tedanji predsednik SD Borut Pahor s preferenčnimi glasovi prav tako izvoljen z zadnjega mesta na listi.
Tudi na listi SD so volivci poskrbeli za presenečenje, saj v evropski parlament niso izvolili predsednika stranke Igorja Lukšiča, ki je bil nosilec liste, pač pa drugouvrščeno Tanjo Fajon. Prejela je 11.431 preferenčnih glasov oziroma 36,16 odstotka vseh glasov, namenjenih listi SD. Lukšiču pa je preferenčni glas namenilo 6691 volivcev ali 21,17 odstotka vseh, ki so glas oddali za SD.
DVK: Izid glasovanja po preferenčnih glasovih.
