Evropske volitve v znamenju koalicij

Ljubljana – Kampanja za evropske volitve je že v polnem zamahu. Danes bo na izrednem kongresu v Rimu stranka evropskih socialistov (PES) potrdila nemškega socialdemokrata Martina Schultza za svojega kandidata za novega predsednika Evropske komisije (EK).

Evropske socialno-demokratske in socialistične stranke, ki bodo v Rimu sprejele programski manifest, skozi velika vrata vstopajo v kampanjo za evropske volitve. Tudi slovenska SD, ki jo na kongresu zastopa močna delegacija s predsednikom Igorjem Lukšičem na čelu. Levica se bo volivcem poskušala predstaviti kot alternativa zdaj v Evropi prevladujoči desni politični opciji, zato bo njeno geslo Za novo Evropo.

Velika trojica

Le nekaj dni kasneje, 6. marca, bodo v Dublin odpotovale SDS, SLS in NSi, torej slovenske članice najmočnejše evropske politične skupine konservativnih strank. Na dvodnevnem kongresu bo tudi evropska desnica uradno začela evropsko kampanjo. Največ možnosti, da postane kandidat konservativne opcije za mandatarja evropske vlade ima, kot je znano, nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki ga podpira tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Njegova tekmeca sta evropski komisar Michel Barnier in nekdanji latvijski premier Valdis Dombrovskis.

Po velikosti tretja skupina, evropski liberalci, kongres načrtuje relativno pozno, 2. maja na Dunaju. Njen kandidat za predsednika evropske komisije bo sedanji vodja politične skupine v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt. Iz Slovenije bo na Dunaj pripotovala pisana množica strank: k liberalcem namreč sodijo tako Zares in LDS kot tudi Državljanska lista in Pozitivna Slovenija. PS je sicer formalno prošnjo za vključitev oddala šele pred dnevi, uradno pa bo v skupino vključena prav na kongresu na Dunaju.

Med političnimi skupinami je ključna novost letošnjih volitev Stranka evropske levice.

Prihajajo novinci

Stranka evropske levice za novega evropskega premiera predlaga vodjo največje grške opozicijske stranke Siriza Aleksisa Ciprasa. Znak te politične skupine bo imela v Sloveniji na glasovnici Združena levica, ki bo nastala danes. Na kongresu v Ljubljani se bodo namreč formalno povezale tri zunajparlamentarne stranke, ki nasprotujejo politiki zategovanja pasu: Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in TRS. Ne pa tudi vstajniška stranka Solidarnost, ki da je – po mnenju nove koalicije – preveč liberalno usmerjena.

Na majskih volitvah v Sloveniji ne bo evroskeptičnih in skrajno desnih strank. Bodo pa zastopani evropski Zeleni, ki so z e-glasovanjem izbrali dva kandidata za novega predsednika EK, Francoza Joseja Bouveja in Nemko Franzisko Keller. Njihov znak bo na glasovnici zunajparlamentarne stranke SMS - Zeleni.

Dve samostojni listi

Največja neznanka letošnjih evropskih volitev v Sloveniji so koalicije. Namera SLS in NSi, da skupaj nastopita na volitvah, je zlasti zaradi burnih reakcij v konkurenčni SDS vse bolj realna. Odločitev bosta stranki sprejeli v prihodnjih tednih.

Povezovanje na desnici pa je obudilo že pozabljeno zamisel o skupnem nastopu liberalnih strank. To je potrdila včerajšnja predstavitev kandidature Jelka Kacina, ki bo, podobno kot Ivo Vajgl, ki ima podporo Desusa, zbiral podpise za samostojno listo. Ker ga podpira LDS, jih potrebuje 1000, ciljal pa bo na 3000. Pravi, da je med liberalci »dogovor možen«. »Trenutno še ni jasno, kako daleč in hitro bi lahko prišli pri soočanju z izzivom. Pripravljen sem se ne le pogovarjati, ampak tudi dogovoriti za morebitno listo. Možna je tudi kombinacija le nekaj strank,« je povedal Jelko Kacin.

Medtem ko LDS in Zares zavezništvo podpirata, sta obe vladni stranki še molčeči. »Te opcije ne izključujemo,« pravi Gregor Virant, DL. »O povezovanju se veliko govori in k temu nagovarjajo tudi predstavniki ALDE, vendar pri nas o tem odloča svet stranke. Seveda pa, dokler se ne začnejo volitve, nobena ideja ni pokopana,« je povedal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. A v PS se menda nasprotniki sodelovanja mehčajo, številni vidni člani pa so zamisli naklonjeni. Liberalci, razdrobljeni med štiri stranke in dve samostojni listi, namreč na volitvah nimajo veliko možnosti.

Komisarji na volitve?

Podpredsednica ALDE Lousewies Van der Laan, ki živi v Sloveniji že dobro leto, je včeraj povedala, da evropski liberalci »podpiramo sodelovanje liberalnih strank na volitvah, vendar smo pri tem načeloma nevtralni«. »Bistveno je, da zmagajo, skupaj ali vsaka zase,« je povedala. Velik uspeh bi bil, če bi v Sloveniji liberalci osvojili dva ali tri mandate od osmih. Načelno v ALDE zelo podpirajo idejo, da bi kandidati za komisarje tudi nastopili na evropskih volitvah, ker tako povečujejo legitimnost in odgovornost funkcije, ki jo opravljajo. Toda slovenski evropski komisar Janez Potočnik, ki bi skupno listo zagotovo podprl, se še vedno ni odločil, ali bi na njej kandidiral tudi sam.

Sodelovanje liberalnih strank po evropskih državah poteka različno, je povedala Van der Laanova. Na Hrvaškem in Avstriji bodo nastopile s skupno listo, na Nizozemskem in Danskem tega ne bo, medtem ko se v Italiji in Franciji še dogovarjajo.