Evropsko sodišče še ni končalo zadeve »izbrisani«

Odbor ministrskih namestnikov (OMN) Sveta Evrope, ki nadzoruje uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), zadeve Kurić proti Sloveniji še ni dal z dnevnega reda. Še vedno proučujejo primernost zakona o odškodninah.

Čeprav je od sprejetja pilotne sodbe evropskega sodišča preteklo že leto in pol, se odbor ministrov še ni odločil, ali je odškodninska shema, ki jo je po navodilu sodišča morala uveljaviti Slovenija, ustrezna.

Spomnimo, da je ESČP najprej odločilo, da so izbrisani upravičeni do odškodnine za povzročeno nematerialno škodo, in sicer v višini 20.000 evrov. Pri tem je Sloveniji naložilo, naj se o višini odškodnine za povzročeno materialno škodo dogovori s pritožniki. Hkrati ji je naložilo sprejetje primerljive odškodninske sheme. Država je slednje upoštevala in sprejela zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Dogovora o odškodnini za povzročeno materialno škodo pa ni bilo. Zato je sodišče o tem samo odločilo. V pilotni sodbi je pritožnikom priznalo še odškodnino za materialno škodo, in sicer 150 evrov za vsak mesec izbrisa.

Društvo izbrisanih zavrača shemo

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS) je prepričano, da sprejeti zakon ne ustreza pilotni sodbi niti ni v skladu s slovensko ustavo. O tem je prvič seznanilo OMN Sveta Evrope že decembra leta 2013. ESČP je namreč pritožnikom ločeno priznalo odškodnino za materialno in nematerialno škodo, zakon pa priznava le enotno odškodnino v višini 50 evrov za vsak mesec izbrisa. Če se upravičenec odloči za sodno pot, pa odškodnina lahko znaša največ trikratnik tega zneska.

Višina odškodnine, ki jo določa zakon, bi bila za DIPS sprejemljiva le kot nadomestilo za povzročeno nematerialno škodo. Zato so zahtevali povračilo tudi za materialno škodo v višini 260 evrov, kolikor znaša socialna pomoč za osebe brez prihodkov. Ker razumejo, da je ekonomski položaj države slab, so predlagali izplačilo v 20 letih ali celo daljšem obdobju, vendar vlada temu ni prisluhnila.

Odbor je zaman čakal na ustavno sodišče

Zato je DIPS vložil ustavno presojo novele zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in zakona o odškodnini. V njej so opozorili, da zakon odškodnino priznava le tistim, ki so si uredili status in pridobili dovoljenje za prebivanje (okoli 12.000 oseb). Izključuje pa vse druge od 26.000 izbrisanih. Zakon ne vsebuje nikakršne ureditve pogojev in poti, po katerih bi lahko navedena skupina oseb dosegla popravo krivic, storjenih z nezakonitim izbrisom. Onemogoča jim celo, da bi dosegli vsaj uradno ugotovitev in priznanje, da so bili tudi oni nezakonito izbrisani. Ker je ustavno sodišče obe pobudi zavrglo zaradi formalnih razlogov – DIPS še ni izčrpal vseh pritožbenih poti –, je s tem otežil delo tudi OMN Sveta Evrope.

Komunikacijski šum

Kot je znano, je zaradi odločitve ustavnega sodišča DIPS prosil za posredovanje varuhinjo človekovih pravic, ki pa se ni odločila za vložitev ustavne presoje. Društvo izbrisanih je o vsem tem sredi februarja letos obvestilo OMN Sveta Evrope. Bolje rečeno: naj bi obvestilo – saj se je pismo čudežno izgubilo. Njegovo iskanje, v katerem je sodelovalo tudi Delo, je trajalo kar nekaj mesecev.

Društvo izbrisanih je zaradi »komunikacijskega šuma« med Strasbourgom in Ljubljano pismo pred dnevi znova poslalo OMN Sveta Evrope. Odbor se bo namreč sestal v začetku decembra. Morda bodo odločali tudi o uresničevanju sodbe o izbrisanih. Če ne, pa morda lahko odločitev pričakujemo kar od samega ESČP. Sodišče je namreč enkrat to že storilo. V zadevi Ciper proti Turčiji je kar samo presodilo in ni čakalo na odločitev odbora, ki celih 13 let ni sprejel odločitve. ESČP je z tem vsem sporočilo, da ima tudi samo pristojnost presojati, ali država izvršuje obveznosti iz njegovih sodb.

Odškodnine že izplačujejo

Na odločitev odbora Sveta Evrope ali ESČP čaka še 65 zadev z več kot tisoč pritožniki. ESČP je namreč v sodbi Kurić in ostali proti Sloveniji povedalo, da bo v teh primerih tožb počakalo, da bo odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope povedal, ali Slovenija ustrezno uresničuje svoj zakon o odškodninah za izbrisane. Sredi leta, torej v enem letu od uveljavitve zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, sta bili na upravnih enotah podani 6602 vlogi za denarno odškodnino. Skupna vsota doslej priznanih odškodnin znaša okoli 20 milijonov evrov. Sodišča pa so državnemu pravobranilstvu doslej vročila 29 tožb, v katerih izbrisani zahtevajo odškodnino po zakonu o povračilu škode.