Fakin meni, da je žrtev političnih kupčkanj

Fakin ni dobil soglasja DZ za vnovično imenovanje na čelo ZZZS.

Objavljeno
24. april 2015 18.22
Ma. F., Delo.si, STA
Ma. F., Delo.si, STA

Ljubljana - Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin v DZ ni dobil soglasja k vnovičnemu imenovanju za generalnega direktorja.

Poslanska večina je na današnjem glasovanju sledila predlogu parlamentarne mandatno-volilne komisije, naj DZ ne poda soglasja k predlogu skupščine ZZZS za imenovanje Fakina.

Samo Fakin meni, da je žrtev političnih kupčkanj. Iz razprave poslancev se po njegovem mnenju kaže strahovito nepoznavanje zdravstvenega sistema. Vnovičnega potegovanja za to funkcijo ne izključuje.

»Glede na prejšnje razgovore nisem pričakoval, da me bo podprl samo en poslanec, ampak sem pričakoval podporo vsaj 10 ali 15 poslancev,« je za STA dejal Fakin po današnjem glasovanju v DZ.

Po njegovem mnenju je tako skromna podpora v DZ posledica lobiranja interesnih skupin v ozadju, ki imajo z zdravstvom druge namene. »Menim, da je tu ideja o drugih zavarovalnicah, ki jo zagovarjata zdravniška zbornica in Vzajemna. Cilj te ideje je več denarja iz žepov državljanov, jaz pa temu nasprotujem,« ocenjuje Fakin, ki je javno zdravstveno blagajno vodil preteklih osem let.

»Za sabo puščam pozitivno blagajno. Kdo pa še je v plusu? In sedaj tisti, ki ne znajo države rešiti in minusa v bankah, mi bodo pamet solili, da nisem primeren,« se ogorčeno sprašuje Fakin. Dodal je, da ga ob takih poslancih skrbi za usodo slovenskega naroda.

Kot je še povedal, z veseljem pričakuje, da »bodo sedaj, ko so odstranili po njihovem mnenju zadnjo oviro za razvoj sistema, v roku nekaj tednov slovenskim državljanom pokazali, kako se z zdravstvenim sistemom upravlja«.

Vrtovec opozoril tudi na netransparentnost financiranja

Fakina tako v skladu s svojo napovedjo v obrazložitvi pred današnjim glasovanjem niso podprli v največji parlamentarni stranki. Branko Zorman (SMC) je opozoril, da so številne zdravstvene ustanove v rdečih številkah, bolniki pa so prisiljeni v nedopustne čakalne dobe. Spomnil je tudi na neupoštevanje sklepov vlade, ki je ZZZS večkrat pozvala k pripravi standardov in normativov, ter na opozorila računskega sodišča. »Sistem potrebuje reorganizacijo,« je poudaril. Toda brez sodelovanja med vodstvom ZZZS in ministrstvom za zdravje se bo po njegovih besedah odgovornost le prelagala iz enega na drugega in dvig kakovosti v zdravstvu ne bo mogoč.

Soglasja k imenovanju Fakina prav tako niso podprli v nobeni od opozicijskih SDS, ZL, NSi in ZaAB.

Jože Tanko (SDS) je prepričan, da del problemov v slovenskem zdravstvu nosi ZZZS z vsemi svojimi organi. Po njegovih besedah problem ni samo direktor, ampak sistemska ureditev, »najbrž tudi nedelovanje tistih organov, ki so dolžni nadzirati direktorja«.

Po besedah Mihe Kordiša (ZL) ZZZS potrebuje direktorja, ki bo ministrstvu in vladi pomagal ločiti javno zdravstvo od zasebnega in izboljšati kakovost javnega. To bi lahko med drugim dosegli z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, meni.

Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril tudi na netransparentnost financiranja in na to, da se isti posegi v različnih bolnišnicah plačujejo različno. Ob izgubah slovenskih bolnišnic je Fakinovo hvaljenje s pozitivnim poslovanjem ZZZS po mnenju Vrtovca neokusno.

Kot je prepričan Jani Möderndorfer (ZaAB), Fakin v dosedanjih dveh mandatih ni upravičil svojega obstoja, ni naredil reorganizacije in ponudil rešitev. Če bi ga podprli, bi imela ministrica vedno opravičilo, da reforme ne more izpeljati, je dejal.

Tudi po mnenju Franca Jurše (DeSUS) Fakin ni upravičil njihovega zaupanja. »Težko je gledati pozitivno poslovanje zavoda, medtem ko so čakalne dobe še vedno predolge, ko se skoraj vse bolnišnice otepajo rdečih številk,« je dejal. V DeSUS tako Fakina danes v večini niso podprli, eden od njihovih poslancev pa je za predlog soglasja glasoval že prejšnji teden na mandatno-volilni komisiji.

V SD, kjer so sicer že pred časom napovedali podporo Fakinu, pa so se danes glasovanja vzdržali. Kot je pojasnil Matjaž Han (SD), najbrž marsikateri očitek Fakinu drži, ne gre pa posploševati, da je vse slabo in da Fakin ni storil nič dobrega za zavarovance. Ob tem je spomnil tudi na odločitev skupščine ZZZS, ki je Fakina izvolila s prepričljivo večino. »Dejstvo je, da s Fakinom najbolje ne sodeluje niti vlada niti ministrica, vendar pred nami je odgovornost, da temu naredimo konec,« je še dodal.

Ker Fakin, ki se mu izteka drugi mandat na čelu ZZZS, v DZ ni dobil podpore, bo moral ZZZS ponoviti postopek javnega razpisa. Doslej se je v DZ že dvakrat zgodilo, da predlagani kandidat za prvega moža ZZZS ni dobil zadostne podpore. Obakrat je bil to Franc Košir, prvič leta 1993 in nato leta 2002.