Fakinov »ne« večjemu številu zdravstvenih blagajn

Koalicijska pogodba predvideva možnost večjega števila ponudnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Objavljeno
25. januar 2012 20.13
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – »Ustanovitev treh dopolnilnih zavarovalnic je povišala stroške v zdravstvu za vsaj 50 milijonov evrov na leto,« se je odzval Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, na koalicijsko pogodbo Janeza Janše, v kateri je zapisana možnost, da bi v Sloveniji uvedli več ponudnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Javna zdravstvena blagajna (ZZZS) je lani imela najnižje stroške lastnega poslovanja doslej, in sicer 1,8 odstotka od celotnih prihodkov, je povedal Fakin. Dopolnilne (zasebne) zdravstvene zavarovalnice so bile v preteklih letih precej razsipnejše: njihovi obratovalni stroški so znašali od 9 do 15 odstotkov. »Odločitev o več ponudnikih obveznih zavarovanj je treba dobro pretehtati, ugotoviti koristi in nevarnosti,« je dejal.

Slovenija nima načrta razvoja zdravstvenega varstva, ne ve, kaj bo s primarnim zdravstvom, ki je zdaj v domeni 260 občin, nima urejenega koncesionarstva, zdravstvo bi bilo treba obravnavati kot storitveni sektor, ne kot administrativnega, je naštel Fakin prioritetne naloge, ki bi se jih morala lotiti nova vlada prej kot spremembe obveznega zavarovanja. »Konkurenca mora biti na strani ponudnikov, torej izvajalcev, ne pa na strani kupca, to je zdravstvena blagajna. ZZZS bi moral imeti popolno avtonomijo glede cen, kakovosti in vsebine storitev,« je dejal na tiskovni konferenci, ki je bila sicer namenjena finančnemu poslovanju ZZZS leta 2011.

ZZZS, ki je imel lani 2,34 milijarde evrov prihodkov (36 milijonov manj, kot je načrtoval), je leto končala s 1,6 milijona evrov presežka in 40,9 milijona evrov dolga do izvajalcev (dolg je že poravnal). Za obresti kreditov v višini 886 milijonov, ki jih je najemal od državne zakladnice, je plačal 203.000 evrov. Fakin je poslovanje ocenil za »stabilno, saj je bilo zavarovancem omogočena nemotena uporabo zdravstvenih storitev, dostopnost pa ni zmanjšala, celo povečala se je«.

Ocene o predvidenih 170 milijonih evrov primanjkljaja v letošnjem letu izpred treh dni danes ni potrdil, ker »makroekonomska izhodišča še niso znana«. Kaže, da bo leta 2012 negativna gospodarska rast, kar bo precej spremenilo izračune, je povedal direktor računovodstva ZZZS Janko Štok.

Fakin je poudaril, da je nujno treba sprejeti varčevalne ukrepe – najbolje v paketu intervervencijskih ukrepov –, ki jih je predlagala skupščina ZZZS. Gre predvsem za vrnitev nekaterih stroškov iz zdravstvenega v splošni proračun (plačilo pripravnikov, specializacij, raziskovanj, boleznin nezaposlenih, darovanja krvi), s čimer bi ZZZS imel za 128 milijona evrov manj stroškov.