Falcon vsaj do jeseni še ne bo prevažal politikov

Eden od štirih pilotov SV ni končal šolanja v Franciji, zato vladne delegacije še vedno letijo z rednimi linijami

Objavljeno
02. junij 2013 20.51
Falcon na Brniku 22. aprila 013
Anže Božič, Tanja Starič, notranja politika
Anže Božič, Tanja Starič, notranja politika

Ljubljana – Predsednica vlade Alenka Bratušek prihodnji teden predvidoma potuje na uradni obisk v Rim. Po neuradnih informacijah bo v italijansko prestolnico slovenska delegacija letela z redno letalsko linijo iz Trsta. Mogoče pa je, da se bo na enega prihodnjih uradnih obiskov že peljala s spornim letalom Falcon.

Odkar se je pred dobrim mesecem novi obrambni minister Roman Jakič odločil, da nesrečno letalo ne bo več »trohnelo v hangarju«, je nerešeno vprašanje, kateri politik si bo prvi upal na krov falcona. Jakič je sicer napovedal, da bo vladno letalo poletelo z njim, verjetno jeseni na obisk k eni od misij Slovenske vojske v tujino. S tem bo, je izjavil, morda spodbudil tudi predsednika države in predsednico vlade, da ga bosta uporabila.

Toda ta spodbuda očitno ne bo potrebna. Po neuradnih informacijah so v vladi resno načrtovali, da bi v kratkem na uradne obiske leteli z doslej za državne namene še nikoli uporabljenim falconom. Spomnimo: od nakupa pred desetimi leti nobeden od slovenskih politikov nikoli ni potoval z vladnim letalom, ampak so najemali letala na trgu ali pa potovali z rednimi letalskimi linijami. Še posebno po tem, ko so z izbruhom krize stroški potovanj postali pomemben element v presoji javnega mnenja.

Ko je Jakič javno sporočil, da bo odslej letalo namenjeno prevozom državnih uradnikov in delegacij – menda pa tudi ranjencev –, se je po naših podatkih vlada odločila, da bo letalo uporabila čim prej. Ali je to mogoče, so menda vprašali tudi pri načrtovanju obiska v Italijo. Vendar se je pokazalo, da falcon še vedno ni pripravljen za prevažanje visokih slovenskih politikov.

Brez pilotov in stevardes

Vladno letalo je trenutno v stanju operativnega uvajanja kot vojaško plovilo. Hangarirano je na brniškem letališču, je redno vzdrževano in v dobrem stanju, so nam zagotovili na obrambnem ministrstvu. Težava pa je, da letalo še nima posadke.

Falcon za operativno uporabo potrebuje najmanj dve posadki, to pomeni dva pilota kapitana in dva kopilota. Tako so v Slovenski vojski februarja in marca na enomesečno šolanje na pooblaščeno pilotsko šolo v Francijo napotili štiri kandidate. Šolanje so uspešno končali trije, ki izobraževanje nadaljujejo v Sloveniji in bodo do 30. junija izvedli približno sto ur praktičnega letenja s falconom. Usposabljanja, vrednega 40.000 evrov, ni končal en pilot, zato bodo v vojski v drugi polovici leta izvedli nov interni izbor. Štirje člani kabinskega osebja, ki bodo opravljali tudi naloge načrtovanja operacij, se bodo izšolali predvidoma še ta mesec. Njihovo izobraževanje poteka približno en teden in stane 1200 evrov na osebo.

Ekonomska računica

Izobrazba dveh posadk je državo doslej stala 280.000 evrov, zagonski stroški, s katerimi bo obrambno ministrstvo lahko samo vzdrževalo letalo, pa znašajo še dodatnih 440.000 evrov. Na Mors pričakujejo, da bodo vložek opravičili v dveh letih. Prizemljeno letalo bi v tem času državo namreč stalo milijon evrov. Ko se bo letalo začelo uporabljati za državne prevoze, bodo nastali tudi dodatni fiksni in operativni stroški.

Fiksne stroške na ministrstvu ocenjujejo na 214.000 evrov in vključujejo financiranje posadke, vzdrževanje licenc pilotov in tehnikov, zavarovalnine, vodenje kontinuirane plovnosti, navigacijske karte ter naročnine na podatkovne podpore. Operativni stroški (odvisni od cen na tržišču) vključujejo denar za gorivo, vzdrževanje, potne stroške posadke, catering, letalske storitve in preletne pristojbine ter stroške priprave leta. Ti so ocenjeni na 1.200.000 evrov na leto, ministrstvo pa bi sredstva lahko povrnilo, če bi falcon opravil od 350 do 400 ur letenja na leto, pri čemer bi za uro letenja računali okoli 3500 evrov.

Leti v prestolnico EU

Vladno letalo lahko sprejme največ dvanajst potnikov, minister Jakič pa je pred mesecem dni uporabo utemeljeval na primeru pogostih letov slovenskih državnih uslužbencev v Bruselj. Za omenjeno linijo je dogovorjena cena leta med Adrio Airways in vlado okoli 500 evrov. To pomeni, da bi se ducatu potnikov z vladnim letalom tja in nazaj izplačalo leteti le do največ 3000 evrov za uro letenja. Manj številnim delegacijam bi se bolj izplačala uporaba rednih linij.