Financiranje zasebnih osnovnih šol doslej diskriminatorno

Ustavno sodišče v prid OŠ Alojzija Šuštarja in Zasebne OŠ montessori. Programi waldorfske šole že zdaj v celoti financirani.

Objavljeno
06. januar 2015 18.14
Posodobljeno
06. januar 2015 19.00
Ljubljana 01.09.2008 - Prvi šolski dan na OŠ Alojzija Šuštarja.foto:Blaž Samec/DELO
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Ljubljana – Država bo morala zasebnima osnovnima šolama Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Zasebni osnovni šoli montessori po novem namesto 85-odstotno v celoti poravnati stroške za izvajanje javno veljavnih šolskih programov, je odločilo ustavno sodišče. Programi waldorfske šole v Ljubljani so že zdaj v celoti financirani. Ta je sicer že ves čas v celoti financirana iz proračuna, saj je bila ustanovljena leta 1991, ko je veljala drugačna zakonodaja.

Državni zbor bo moral financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol izenačiti v letu dni.

OŠ Alojzija Šuštarja in Zasebna osnovna šola montessori sta bili ustanovljeni leta 2008 oziroma 2010, zato je doslej država v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996 njun program financirala le 85-odstotno.

Direktorica Montessori inštituta, Zavoda za pomoč staršem pri razvoju otrok, Melita Kordeš Demšar odločbo ustavnega sodišča pozdravlja, a dodaja, da ničesar ne verjame, dokler se to ne bo zgodilo. »Odločba me veseli zaradi naših otrok in njihovih staršev. Z napetostjo pričakujem, kaj bo.«

Stroški staršev, ki imajo otroke vpisane v njihovo šolo, znašajo v povprečju 120 evrov oziroma največ 230 evrov na mesec. Šolski program pa bodo morali sofinancirati tudi po spremembi zakona, saj znašajo naložbe, investicijsko vzdrževanje in oprema, za kar izenačenje financiranja ne velja, približno 30 odstotkov stroškov celotne šolnine. Šolo, za katero je povpraševanje veliko in morajo otroke zato zavračati, obiskuje 64 učencev od prvega do petega razreda.

Na OŠ Alojza Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava se šola 391 otrok. »Starši, ki šolajo otroke v zasebnih osnovnih šolah z javno veljavnim programom in zato plačujejo šolnino, bodo odslej v enakopravnem položaju z ostalimi slovenskimi starši,« pravi v. d. direktorja zavoda Gregor Celestina in dodaja, da bodo tudi po tej odločbi zasebne šole za državo cenejše, saj morajo same poskrbeti za financiranje investicij in opreme. Šolnina na njihovi šoli je glede na socialni položaj in število otrok od nič do 60 oziroma v povprečju 40 evrov.

Kar velja za ene zasebne šole, mora veljati za vse

»Odločitev ustavnega sodišča je logična, saj gre za odpravo diskriminatorne situacije glede financiranja obveznega programa, ki ga predpisuje država in ki je na vseh šolah enak. Za starše to pomeni finančno razbremenitev v tistem delu, ki ga sicer v javni šoli pokriva država. Če in kako bo odločba ustavnega sodišča izvedena, pa je odvisno od državnega zbora. Upam, da bodo poslanci videli predvsem pravice otroka pred kakršnimikoli drugimi vidiki, ki so umetno lansirani,« pa je odločbo komentiral Anton Kokalj, eden od pobudnikov postopka.

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Milan Rejc dodaja, da mora to, kar velja za ene zasebne šole, veljati za vse. »Starši se svobodno odločajo, kam bodo vpisali otroke, ampak potem morajo nositi materialne posledice. Danes tudi javne šole nudijo pester program.« Financiranju šol ob rob pa opozarja, da se - potem ko so šole decembra dobile plačano prvo polovico tretje četrtine plačnih nesorazmerij - konec meseca izteče še rok za poplačilo druge polovice.

Z ministrstva za šolstvo so sporočili, da bodo odločbo ustavnega sodišča spoštovali.