Tiskane izdaje
Bruselj - »Ključni ukrep, ki ga je treba sprejeti do konca leta, da uskladimo proračunski načrt z zastavljenimi cilji, je dogovor s sindikati glede obsega sredstev za plače in pokrivanje drugih stroškov dela v javnem sektorju,« je iz Bruslja sporočila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Proračun je treba uskladiti tudi po evropskih pravilih. Po besedah ministrice so v proračunskem načrtu predvideli rast stroškov dela v višini 110 milijonov evrov za celoten javni sektor, zato veliko manevrskega prostora za višje povečanje odhodkov za te namene ni. V nasprotnem bi prekršili drugo evropsko merilo, ki določa kakovost izdatkov. Prvo merilo, ki ga Slovenija ne izpolnjuje, se sicer nanaša na strukturni napor, tretje merilo, ki ga izpolnjuje, pa na dolg.
Po njenih besedah je ključno tudi nadaljevanje strukturnih reform, pomembno za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Izpostavila je reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter nadaljevanje pokojninske reforme po letu 2019.
Ministrica je še pojasnila, da na sestanku evroskupine v ponedeljek niso razpravljali o konkretnih ukrepih, ki jih mora Slovenija sprejeti, temveč je kolege obvestila, da pogajanja s sindikati še potekajo, in ponovno izrazila pričakovanje, da jih bo mogoče pravočasno uspešno končati.
Zahteva po 215 milijonov evrov »enostavno ni možnost«
O zahtevi sindikatov po dogovoru z zdravniškim sindikatom Fides po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom, kar bo stalo 215 milijonov evrov, in o nadaljnjih ukrepih vlade je ministrica dejala, da pričakuje pogovor o tem vprašanju v sredo na seji vlade. Na to vprašanje namreč po njenih besedah ne more odgovoriti le finančni minister, temveč mora konkretne odločitve sprejeti in zanje prevzeti odgovornost vlada kot celota, pri čemer pa dodatno povečanje omenjenih stroškov za 215 milijonov v letu 2017 »enostavno ni opcija«. To bi namreč Slovenijo po ministričinem prepričanju vrnilo nazaj med države s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji in zelo verjetno tudi med države s previsokim primanjkljajem ter povečalo stroške financiranja javnega dolga.
»Pričakujem torej, da bomo vsi s trezno glavo premislili, kje so meje (...) kje pa z zahtevami, ki jih postavljamo, začenjamo ogrožati ekonomsko suverenost države, za katero si vsi prizadevamo - upam, da ne samo v besedah,« je poudarila ministrica.
K temu je dodala, da nihče ne trdi, da samo sindikati prispevajo k ohranjanju ekonomske suverenosti države, in opozorila, da se pozablja na vse druge omejevalne ukrepe, ki ostajajo v veljavi. Izgovarjanje na dogovor s sindikatom Fides se ji ne zdi umestno. Sporazum s Fidesom se namreč nanaša na področja, na katerih se bo dogovarjalo naprej, ne posega v sistem plač javnih uslužbencev, zato ministrica ne vidi razloga, da ne bi mogli skleniti splošnega dogovora glede plač v javnem sektorju za naslednje leto.
