Tiskane izdaje
Prvi človek tožilstva sicer še ni mogel ponuditi številčnih podatkov, saj morajo počakati na letno statistiko. Vendar je prepričan, da so tožilci dosegli pozitivne rezultate pri njihovi temeljni nalogi - to je pri izvajanju kazenskega pregona. To po njegovih besedah velja zlasti »za pregon gospodarske kriminalitete, ki resno ogroža pomembne dobrine v družbi. Povedali smo, da bo pregon gospodarskega kriminala naša prednostna naloga, tako smo zapisali v dokument o politiki pregona in tega se držimo; enako bo v prihodnje. Zlasti je pomemben preboj, ki smo ga napravili s tem, da smo pred sodišče pripeljali primere in ljudi, za katere se je zdelo, da sodnega epiloga ne bodo doživeli. Še več, dosegli smo obsodilne sodbe in za nekatere tudi pravnomočne obsodbe: ogromno dela, truda in potrpežljivosti, strokovnega znanja in profesionalnega poguma je bilo vloženega v takšne rezultate.«
Sprememba družbene klime
Da so to dosegli, je po Fišerjevem prepričanju pomembna tudi sprememba družbene klime, saj so »tudi nekateri drugi organi v verigi kazenske represije začeli delati hitreje in bolje, spremenili so se predpisi. Zlasti ti zdaj omogočajo rešitve, za katere smo v preteklosti zavidali tistim, ki so jih že imeli in jih s pridom uporabljali. Ni dvoma, da smo z vsem tem dobili v jadra nekaj vetra, ki je prej manjkal.« Fišer je prepričan, da tožilce pozitivni premiki ne bodo uspavali, saj je njihovo delo takšno, da o njihovih potezah odloča tako strokovna kot splošna javnost, ki je »pogosto zelo kritična, s čimer ni nič narobe.« Je pa narobe, tako Fišer, če je kritika strokovno neutemeljena, ker javnost ne razume, kdo so tožilci, zakaj so in kaj delajo. »Prav tako ni sprejemljivo, če je kritika pristranska in celo pritlehno hudobna, še posebej, če jo vodijo nelegitimni interesi prizadetih, če je politično ali kako drugače interesno motivirana - pa tudi če je preprosto neumna.«
Nedopustni napadi
Kot popolnoma nedopustne napade pa tožilci sprejemajo tiste, ki prihajajo od nosilcev družbene, še posebej pa politične moči, predvsem ko gre za odprte kazenske postopke. »Ni jih mogoče razumeti drugače, kot da gre za nedovoljen pritisk na naše delo. V teh primerih pričakujemo, da nas bo država, za katero delamo, vzela v bran. Ne zaradi naše odločitve v konkretnem primeru, zanjo nosimo odgovornost sami, temveč zaradi vloge in položaja organa pregona v pravnem redu. Če država ne ukrepa tako, seveda dela slabo uslugo organu, ki je zgolj opravljal svojo nalogo, saj zmanjšuje njegovo avtoriteto. Še hujša posledica pa je ta, da prizadeva vladavino prava in s tem najhuje škoduje predvsem sama sebi,« je izpostavil Fišer. Zdrsi so se dogajali tudi v zakonodajni oblasti, nič manj pa tožilstva ne skrbi spomladansko dogajanje »ob neki očitno instrumentalizirani aferi, z njenimi zahtevami po uveljavitvi politične odgovornosti v pravosodju. Politika je poskusila v pravosodje vpeljati pravila, ki veljajo v politiki, skratka, poskusila ga je politizirati.«
Virtualna resničnost
Ob hudi kadrovski stiski (tožilstvo že nekaj časa dela s 70 odstotki sistematiziranih delovnih mest), ki se kaže tudi v izjemno okrnjenem številu strokovnih sodelavcev in skorajda brez pripravnikov, je Fišer opozorili tudi na proračun za prihodnje leto, »ki nam ne omogoča preživetja niti pri tako skrčeni zasedbi. V tem trenutku kot generalni državni tožilec nimam niti toliko finančnega pokritja, da bi razpisal ali predlagal razpis za eno samo mesto - niti pripravniško ne.« Naloge pa se širijo. »Specializirano državno tožilstvo, nosilec pregona zahtevnega gospodarskega kriminala, ni prejel niti evra ali enega dodatnega tožilca. Enako se je zgodilo, ko nam je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora predpisal nove naloge, seveda pa nam na kraj pameti ne pade, da zaradi tega zakona ne bi spoštovali, pa vendarle. Idej o tem, kaj vse bi še lahko počelo državno tožilstvo očitno nikoli ni konec.« Zato je generalni državni tožilec ob akademskem spraševanju, ali je tožilstvo res samostojno, zastavil retorično vprašanje: država je v težavah, denarja manjka, novi davki pritiskajo, toda ključno vprašanje so prave prioritete, v času stiske bolj kot tedaj, ko stiske ni. Bo tudi pregon gospodarskega kriminala spet postal virtualna resničnost?
