Tiskane izdaje
Tako je Zvonko Fišer sporočil predsednici odbora Bojani Muršič (SD). Generalni državni tožilec je namreč prepričan, »da gre očitno za samo še en poskus političnega obračuna z menoj, in ne za obravnavanje vprašanj o delu organa pregona, ki ga lahko obravnava državni zbor.«
SDS za Fišerjevo razrešitev
Skupina poslancev SDS je v začetku decembra vložila predlog priporočil, saj je ocenila, da so bile pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca leta 2012 nezakonitosti, zaradi česar bi moral državni zbor pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in državnotožilski svet pozvati, naj začneta postopek za Fišerjevo razrešitev.
Gre za primer, ki sicer sega v konec leta 2011. Boštjana Škrleca, državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu v času ministrovanja Aleša Zalarja, je na mesto direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenovala vlada Boruta Pahorja. Vlada Janeza Janše je odločbo o imenovanju (pristojnost za tožilstvo je v času Janševe vlade s pravosodnega ministrstva prešlo pod notranje, ki ga je vodil Vinko Gorenak) razveljavila zaradi nepravilnosti pri uporabi določb novele zakona o državnem tožilstvu. Škrlec je razveljavitev odločbe o imenovanju poskušal izpodbijati s tožbo pred upravnim sodiščem, a ga je to zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna decembra 2012.
Januarja 2013 je generalni državni tožilec Fišer objavil poziv tožilcem za dodelitev na položaj generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Na poziv se je odzval zgolj Škrlec in državnotožilski svet ga je aprila 2013 za tri leta imenoval na ta položaj.
Neskladno z akti državnega zbora
Državnozborska zakonodajno-pravna služba je predlog priporočil po vsebini v večjem delu ocenila kot neskladnega z akti, ki urejajo delovanje parlamenta in njegovih organov.
Vrhovnemu državnemu tožilstvu pa še posebej vzbuja skrb okoliščina, da je predlog priporočil vložila politična stranka s podpisi poslancev, med katerimi je tudi njen predsednik Janez Janša, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi korupcijskega kaznivega dejanja in ki je v kazenskih postopkih tudi zaradi drugih kaznivih dejanj. Funkcijo organa pregona v že končanem postopku in v še nedokončanih postopkih je izvajala oziroma izvaja tožilska organizacija, ki jo vodi generalni državni tožilec, proti kateremu je seja sklicana.
Maščevanje in pritisk
»Ob upoštevanju, da je končni cilj predloga priporočil začetek postopka za razrešitev generalnega državnega tožilca, ki jo je eden izmed podpisanih predlagateljev, takrat v vlogi ministra za notranje zadeve, iz istih razlogov pred časom že neuspešno zahteval, se pokaže, da ta postopek zares ni nič drugega kot nedopustni pritisk na organ kazenskega pregona. Gledano skozi pravnomočno kazensko obsodbo je ta parlamentarni postopek po eni strani maščevanje, po drugi strani pa predstavlja pritisk na odločanje tožilske organizacije v kazenskih zadevah, ki še niso končane. Oboje je nedopustno. Očitno gre za nadaljevanje uporabe političnih sredstev za vplivanje na posamezne pravne postopke, kot je bilo napovedano že pred časom. Kot predstojnik državnega organa, ki je v okviru pravosodja samostojen in mu je zaupana funkcija kazenskega pregona, je generalni državni tožilec štel za svojo dolžnost, da na to opozori. Na seji, katere gradivo temelji na prejudiciranju zaključkov, ki jih pristojni organi sploh niso sprejeli in za katere državni zbor ni pristojen, ampak želijo predlagatelji s priporočili posegati v delo drugih samostojnih organov, pa generalni državni tožilec zaradi zaščite integritete tožilstva ne more sodelovati,« so sporočili z vrhovnega tožilstva.
