Ljubljana – Vlada bo danes obravnavala zakon o fiskalnem pravilu, ki je zdaj tudi predmet parlamentarnih usklajevanj, saj mora biti sprejet z dvotretjinsko večino 60 poslancev. Zato poleg 52 koalicijskih glasov potrebuje še vsaj osem glasov podpore iz opozicijskih vrst.
»Odločili smo se, da bomo na vladi [v četrtek] podprli predlog zakona o fiskalnem pravilu in ga poslali v razpravo v državni zbor, pri čemer bomo v najkrajšem možnem času pozvali tudi opozicijo, da se skupaj usedemo za mizo in dosežemo potrebno soglasje glede ureditve fiskalnega pravila,« je včeraj pojasnil premier Miro Cerar.
Fiskalno pravilo
Spomnimo, Slovenija je maja lani fiskalno pravilo vpisala v ustavo s spremembo njenega 148. člena. Ta določa, da »morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države. Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.«
Predlagani zakon zdaj določa način in časovni okvir izvajanja teh ustavnih določb, fiskalno pravilo pa je v njem zapisano zgolj opisno: »Šteje se, da so prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država ni nižji od srednjeročnega fiskalnega cilja. Minimalno vrednost srednjeročnega fiskalnega cilja določa mednarodna pogodba, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji. Srednjeročno uravnoteženost se zagotavlja na način, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovani obseg izdatkov proračunov sektorja država navzgor omeji na ravni, s katero se zagotovi upoštevanje pravila iz prejšnjega odstavka.« Če to dikcijo prevedemo v bolj razumljiv jezik, to pomeni, da se mora strukturni proračunski primanjkljaj države, torej tisti, ki ni posledica gospodarskih gibanj, na leto zmanjšati za vsaj 0,5 odstotka BDP. Temu mora biti podrejena vsakoletna proračunska poraba.
Začetek izvajanja
To je ena od stvari, ki deli politične stranke. Predlog ministrstva za finance za zdaj predvideva, da se fiskalno pravilo – z določitvijo najvišje porabe proračunov – upošteva šele prihodnje leto, pri pripravi proračunov 2016 in 2017. Opozicijska SDS, ki je lani podprla vnos fiskalnega pravila v ustavo, vseskozi zahteva uveljavitev fiskalnega pravila s proračunom za leto 2015.
Fiskalni svet
Fiskalni svet ocenjuje vzdržnost javnofinančne politike in daje priporočila vladi in državnemu zboru. Pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil in spremlja tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne. Po predlogu ima tri člane, ki jih imenuje državni zbor, pri čemer predsednika predlaga predsednik države, po enega člana pa Banka Slovenije in vlada. Novost je še, da se sredstva za njegovo delo zagotavljajo v proračunu na predlog samega fiskalnega sveta, da o njihovi porabi lahko samostojno odloča in da lahko »zaposli potrebno število javnih uslužbencev«. Spomnimo, Slovenija že od spomladi 2012 nima delujočega fiskalnega sveta, saj so v času druge Janševe vlade odstopili njegovi člani na čelu s predsednikom Marjanom Senjurjem.
Izjemne okoliščine
Predlog določa izjemne okoliščine, ko je mogoče odstopiti od srednjeročne uravnoteženosti proračuna: to je mogoče v »obdobju resnega gospodarskega upada« ali pa v primeru »neobičajnega dogodka, na katerega ni mogoče vplivati in ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja država«.