Fiskalno pravilo: negotova usoda zakona

Ljubljana – Pred petkovim glasovanjem o zakonu o fiskalnem pravilu izida ni mogoče napovedati. Za podporo je nujna dvetretjinska večina, po trenutnem štetju pa zmanjkata dva glasova. Ključno bo zato glasovanje bodisi poslancev SDS bodisi NSi, ki s predlogom zakona niso zadovoljni.

Slovenija že več kot leto dni zamuja s sprejetjem izvedbenega zakona, s katerim se bo določilo izvajanje v ustavi zapisanega fiskalnega pravila. Poslanci so danes obravnavali vladni predlog zakona, v petek pa bodo glasovali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Za potrditev so potrebni glasovi dveh tretjin vseh poslancev, to je 60 glasov. Podporo so napovedali v koalicijskih SMC, Desusu in SD ter v opozicijskem Zaabu in poslanca manjših. Skupaj torej 58 poslancev. V NSi in SDS se o podpori še niso izrekli, saj pričakujejo dodatna pojasnila in spremembe. V Združeni levici fiskalnemu pravilu nasprotujejo.

V razpravi so se spet pokazale konceptualne razlike med podporniki vladnega predloga ter SDS in NSi. Zadnji zagovarjata strožje fiskalno pravilo, ki bo dal vsakokratni vladi manj manevrskega prostora pri fiskalni politiki. »Danes bomo pozorno spremljali argumente za in proti predlogu zakona, stališče do podpore bomo pripravili glede na to razpravo in ga predstavili pred glasovanjem v petek,« je v svojem nastopu dejal Jožef Horvat (NSi). Kritičen je bil tudi Marko Pogačnik (SDS): »Ta predlog zakona pušča preveč odprtih možnosti in ne zagotavlja, da bo fiskalno pravilo ščitilo državljane pred čezmernim zadolževanjem.« Pogačnik hoče spremembe predloga zakona: »Fiskalno pravilo je treba sprejeti čim prej, a za vsako ceno ga ne bom podprl.«

Razdolževanje države

Slovenija je edina država, ki v svoj pravni red še ni v celoti prenesla fiskalnega pravila. »To je z vidika ocene kreditne sposobnosti Slovenije slabo, zato plačujemo višje obresti, imamo slabše pogoje poslovanja gospodarstva in tako dalje,« je naštel minister za finance Dušan Mramor. Fiskalni zakon pa omogoča razdolževanje države, in sicer z 83,2 odstotka BDP letos na 76,4 odstotka BDP leta 2019.

Po Mramorjevih besedah fiskalno pravilo zagotavlja strukturno uravnoteženost v srednjeročnem obdobju brez zadolževanja, z izvedbenim zakonom pa se določata način in časovni okvir za izvajanje pravila. Slovenija namerava odpraviti strukturni primanjkljaj v štirih letih. »Če bi strukturni primanjkljaj poskušali odpraviti v enem letu z zmanjšanjem izdatkov, bi to v štiriletnem obdobju zmanjšalo BDP za 6,3 odstotne točke. Če pa izravnavo raztegnemo na štiri leta, torej da strukturni deficit zmanjšujemo za 0,5 odstotne točke, pa samo za 2,7 odstotne točke,« je dejal Mramor.

Po ministrovih besedah je rebalans proračuna za letos, ki naj bi ga vlada sprejela danes, skladen s fiskalnim zakonom: proračunski primanjkljaj namreč zmanjšuje pod maastrichtsko mejo na 2,8 odstotka BDP, strukturni primanjkljaj pa za 0,5 odstotne točke.