Fiskalno pravilo: politiki po letu dni spet na začetku

Ljubljana – Parlamentarna ekspertna skupina je končala usklajevanje izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Ključnih dilem, kako in do kdaj izravnati državne prihodke ter odhodke, niso rešili, zato odločitev prepuščajo političnemu dogovoru prvakov strank.

Predsedniki bodo soglasje in nujno dvetretjinsko večino za sprejetje ustavnega zakona iskali predvidoma prihodnji torek. Predvsem se bodo morali dogovoriti o datumu uveljavitve izravnanih državnih financ. Poslanec SDS Andrej Šircelj je včeraj dejal, da v največji opozicijski stranki zagovarjajo letnico 2017, s čimer se v večjem delu koalicije ne strinjajo. »Hočemo čim bolj natančen zakon, da se katera vlada ne bi odločila, da fiskalnega pravila ne bo upoštevala,« je argumentiral Šircelj. Medtem so v SD in Desusu po naših informacijah bolj naklonjeni ideji, da letnice v zakonu ne bi definirali. Iz PS pa je mogoče slišati razmišljanja, naj poskuša vlada v Bruslju – po zgledu Španije – še pred uzakonitvijo fiskalnega pravila izpogajati dodatno prehodno obdobje do leta 2020.

Odprti sta še vedno tudi vprašanji vloge in odgovornosti posebnega fiskalnega sveta ter potrebne parlamentarne večine, ki bo določila, kdaj nastopijo posebne okoliščine, zaradi katerih država lahko krši določbe fiskalnega pravila. Posebne zahteve glede posledic morebitne neuravnoteženosti javnih financ imajo tudi posamezne koalicijske stranke. Besedilo namreč predvideva, da je v tem primeru mogoče »zarezati« v socialne pravice in transferje, iz česar bi nekatere članice vladnih strank rade izvzele pokojnine, upokojenske regrese in plače.

Poslanci so zapis fiskalnega pravila v ustavo potrdili maja lani, vlada pa se je zavezala spremljajoči izvedbeni zakon sprejeti v šestih mesecih. Ker se to ni zgodilo, je SDS februarja napovedala ustavno obtožbo, ki je po besedah poslanca Širclja »še vedno aktualna«.