France Bučar: Ustava je še vedno primerna

Ljubljana – »Sedanja ustavna ureditev se je izkazala kot primerna podlaga za naš obstoj in naš razvoj,« je v nagovoru ob izidu prestižne jubilejne knjižne izdaje Ustave Republike Slovenije ocenil France Bučar, eden od tvorcev ustave in predsednik prve demokratično izvoljene skupščine.

Po njegovem mnenju težave, s katerimi se zdaj spopadamo, »niso posledica neustrezne ustavne ureditve, ampak odstopanja od njenih določil«.

Današnja slovesnost ob prestižnem ponatisu ustave in okrogla miza o razpotjih pravne države, ki je sledila, sta se – čeprav to ni bilo nikjer izrecno omenjeno – posvetili zavrnitvi ideje o sprejetju nove ustave, ki bi oblikovala tako imenovano drugo republiko.

Ne samo France Bučar, tudi Tine Hribar in Franc Grad, ki so skupaj Mirom Cerarjem kot moderatorjem sodelovali na okrogli mizi, so zavračali idejo o novi ustavi. Pred dvajsetimi leti so vsi štirje sodelovali pri nastajanju sedanje slovenske ustave.

»Pred časom sem predlagal novo ustavo za 21. stoletje,« je priznal Tine Hribar, »vendar sem prišel do spoznanja, da je ta, ki jo imamo, dobra, morda še predobra.« Po njegovem prepričanju pa je pogosto nerazumljena. Do ustavnih vprašanj se namreč pogosto vedemo še v duhu izpred 20 let in več.

»Država ni samo pravna struktura, je tudi struktura družbene moči. Partija je to dobro razumela,« je pojasnjeval France Bučar. Po osamosvojitvi smo dobili moderno ustavo, a smo obdržali »strukturo, ki je namenjena izrazito avtoritarni oblasti«.

Po Bučarjevem mnenju še vedno nimamo prave ideje, kako družbo notranje prestrukturirati, da se od avtoritarnosti premakne proti demokratičnosti. V demokratični ureditvi je družbena moč razpršena, ne skoncentrirana na vrhu.

»Ustava je bila namenoma napisana zelo vrednotno. Malo je normativnih določb in so večinoma zelo splošne,« je povedal Franc Grad. Z ustavo naj bi predvsem utrdili vrednote demokratične ureditve. To pa od vseh udeležencev demokratičnega procesa zahteva modro državotvorno ravnanje, saj šele to uresniči duha ustave.

Grad zavrača očitke, da imamo dve pravni državi, eno za bogate in privilegirane, drugo za navadne državljane. Sprašuje se, ali ne gre pri teh trditvah bolj za ustvarjanje vzdušja.

Čudi ga, da pogosto nikomur ni več pomembno, ali je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno ali ne, govori se samo še o političnem spopadu med eno in drugo opcijo. »Pravna država pomeni spoštovanje vseh in vsakogar,« pravi Grad in prav pomanjkanje spoštovanja povzroča praznjenje ustavnih vrednot, ki smo mu priča zadnje čase.

Proti generalni spremembi ustave se je v svojem nagovoru na omenjeni slovesnosti zavzel tudi predsednik republike Danilo Türk.

Sicer dopušča, da »tu pa tam« spremenimo ustavno besedilo, »če ocenimo, da je to treba«, vendar bi morali po njegovem mnenju pred tem opraviti kakovostno in poglobljeno razpravo, predvsem pa vedeti, kaj je narobe z zdajšnjimi določbami.