Tiskane izdaje
Starosta slovenske politike Bučar, ki v svoji knjigi opisuje spremembe zadnjega pol stoletja pri nas, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da Komunistično partijo danes prikazujejo »kot absolutno zlo, kot zločin nad narodom«. A komunizem je bil popolnoma legitimen, vendar napačen odgovor na tedanjo stisko, je poudaril.
Po njegovih besedah je komunizem s svojimi napačnimi odgovori sprožil tudi mnoga vprašanja, pred katerimi stojimo še danes. Kot pravi, ekonomski sistem nima odgovorov na nekatera temeljna vprašanja. Nova delovna mesta, denimo, so s socialnega vidika nujno potrebna, z ekonomskega vidika pa pogosto zelo vprašljiva, pojasnjuje Bučar.
V osamosvojitev smo bili po njegovih trditvah bolj potisnjeni, kot pa smo do tega prišli s svojo odločitvijo. »Šele ko ni bilo več nobenega možnega izhoda, smo rekli: Gremo v samostojno državo,« je dejal Bučar. A tega po njegovih besedah nismo prebavili, kar se nam še danes pozna tudi v odnosu do svoje lastne države, njenih predstavnikov in mednarodnega okolja.
Svoj odhod iz Jugoslavije smo utemeljevali z veliko zgodovinsko, ekonomsko, kulturno in versko različnostjo nekdanje države, pravi Bučar, ki meni, da je pred podobnim problemom danes tudi EU. »EU živi še z večjo razliko, kot je bila v nekdanji Jugoslaviji,« zato je zdaj njen glavni izziv, kako to različnost integrirati v povezano celoto, je dejal.
To, da je parlament predstavnik ljudstva, je po Bučarjevih besedah fikcija, s katero pa »moramo živeti«. Kot pravi, imajo pri nas politične stranke bistveno preveliko moč, pri čemer sicer nismo izjema. Tudi v drugih zahodnoevrospkih državah se glavne odločitve po njegovih navedbah ne sprejemajo v parlamentu, ampak v centrih moči, ki se oblikujejo zunaj parlamenta. Parlament tako služi »kot transmisija za odločitve, ki se sprejemajo drugod,« je dejal.
Po njegovem mnenju je bistvo parlamenta, da se ti centri moči nekako izravnavajo, da parlament lahko opravlja svojo funkcijo. Pri nas pa je v tem pogledu še vedno nek manjko, saj sta vsa družbena in politična moč koncentrirani v vrhovih političnih strank, je prepričan. Kot pravi, se tako nadaljuje družbena struktura, ki jo je za svoje potrebe postavil komunizem.
»Če smo šli v demokratično ureditev, bi morali spremeniti tudi družbeno strukturo. Te zavesti, da je treba spremeniti družbeno strukturo, pa ni bilo - niti pri osamosvojiteljih niti pozneje pri predstavnikih oblasti, levih ali desnih,« trdi Bučar.
Po Bučarjevih besedah sicer danes živimo na temeljih, ki smo jih ustvarili zadnjih sto ali dvesto let. Kot pravi, pa so temelji danes v razvitem zahodnem svetu močno ogroženi, saj prihaja do razkoraka med hitrim tehnološkim napredkom, ki terja hitre odgovore, in našimi predstavami o našem mestu v svetu, ki za tem napredkom zaostajajo. Po njegovem mnenju je tako velik izziv sodobnega sveta, kako premostiti to razliko, saj sodobni svet nima odgovorov na temeljna vprašanja.
Kot je na predstavitvi knjige v parlamentu dejal predsednik DZ Pavel Gantar, se je Bučarjevo prizadevanje skozi desetletja izteklo prav v to, kar danes imamo - demokratično urejeno državo in svobodno izvoljen parlament. Spremno besedo knjigi je napisal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je danes dejal, da ima knjiga posebno vrednost, ker jo je pisal natančen opazovalec dogajanja, ki je bil hkrati izjemno pomemben akter. Kot pravi, gre za zapis nekoga, »kako je videl tiste čase in kako jih tudi projicira na današnji čas«.
