Tiskane izdaje
Z vrhovnega sodišča so v četrtek sporočili, da je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto za sredo sklicala občno sejo sodnikov vrhovnega sodišča, na kateri bodo obravnavali zahtevo za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz odločanja v zadevi Patria.
Ob tem pa je Betettova izrazila pričakovanje, da se bodo vsaj strokovni udeleženci v javnosti vzdržali neresničnih ali zavajajočih trditev ali namigovanj. V zvezi z nekaterimi izjavami Matoza pa bo vrhovno sodišče pretehtalo možnost prijave Odvetniški zbornici Slovenije zaradi morebitne disciplinske kršitve oz. kršitve kodeksa odvetniške etike, so napovedali na sodišču.
Zapisali so še, da bo v tej in v drugih zadevah sodišče še naprej odločalo v skladu z ustavo in zakonom, ne glede na ciljno usmerjene pritiske. Matoz pa je danes poudaril, da že ves čas postopka zoper predsednika SDS Janeza Janšo zahteva izključno to - torej ravnanje v skladu z ustavo in zakonom, ne glede na ciljno usmerjene pritiske »s katere koli strani«.
Izpostavil je, da ima v skladu z ustavo vsakdo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, česar pa Janša ni deležen. Matoz vztraja, da se z odločitvijo o prekinitvi izvršitve kazni zavlačuje, sploh ob napotilih ustavnega sodišča, oziroma zaradi obrazložitve ustavne odločbe, v kateri je bilo navedeno, da obstajajo verjetni razlogi, da so bile Janši kršene pravice.
Matoz je tudi ponovil, da ni nikakršne upravičene okoliščine, zaradi katere vrhovno sodišče v več kot dveh mesecih ni odločalo o tem. Tudi sicer pa v stališču, da gre za nepotrebno zavlačevanje postopka, Matoz po njegovih besedah ni sam. Izpostavil je, da je bil enakega mnenja tudi vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču Marko Šorli, pa tudi več drugih priznanih pravnikov.
Zato bo Matoz, kot je napovedal, z veseljem odgovoril na očitke vrhovnega sodišča, če ga bo to zaradi domnevne kršitve kodeksa prijavilo odvetniški zbornici. Kot je poudaril, ne bo nikoli prepovedano govoriti o tem, ali je neka sodba pravična ali ne, ali o tem, ali sodišče zadeve rešuje s potrebno hitrostjo.
Sicer pa Matoz potezo podpredsednice vrhovnega sodišča vidi tudi kot enega od načinov stopnjevanja pritiskov na obrambo oz. celo onemogočanja obrambe. Drugi takšen poskus je po njegovih besedah v tem, da se je Matoz zaradi domnevne žaljive obdolžitve nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar znašel za zatožni klopi, kljub temu, da v obtožnici po njegovih besedah ni nikakršnih znakov kaznivega dejanja.
