Tiskane izdaje
Ljubljana – Finančna uprava je na podlagi Delovih razkritij panamskih dokumentov uvedla nekatere postopke. V boju proti davčnim oazam so bili sprejeti nekateri ukrepi. A hkrati še ni kmalu pričakovati podaljšanja zastaralnih rokov za odmero davkov pri transakcijah z davčnimi oazami, kar so kot težavo izpostavili na Fursu.
»Zelo sem vesel tega razkritja v zvezi s Panamo,« je aprila tedanji finančni minister Dušan Mramor komentiral Delova razkritja panamskih dokumentov. »Želimo narediti vse za izboljšanje nadzora. Ne more pa tega narediti ena sama država,« je še dejal Mramor. Dodal je, da v mnogih primerih odpiranje podjetij v davčnih oazah ni nezakonito, a da bi z zakonodajo radi dosegli, da kjer je le mogoče, to ne bi bile več legalne prakse. Zato smo pol leta po objavi panamskih dokumentov preverili, kaj je v zvezi z Delovimi razkritji storila finančna uprava (Furs) ter kakšne sistemske spremembe so pripravili v vladi.
Furs je analiziral objavljene informacije tako z vidika vsebine zapisanega kot z vidika navedenih zavezancev, jih povezal s podatki iz njihovih podatkovnih baz ter pri tem ovrednotil morebitne kršitve predpisov o obdavčenju in drugih pravil iz pristojnosti finančne uprave. »Nekateri zavezanci so bili že obravnavani v preteklosti, pri drugih so postopki v teku,« sporočajo s Fursa in dodajajo, da delo v zvezi z objavljenimi podatki še vedno poteka.
Register dejanskih lastnikov
Večina poslanskih skupin je včeraj v drugi obravnavi podprla nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. »Obstoječa problematika terorističnih napadov in nedavna odkritja raziskovalnih novinarjev v zvezi s tako imenovanimi panamskimi dokumenti nas vedno znova opominjajo na to, kolikšno škodo na nacionalni in mednarodni ravni povzročata pranje denarja in financiranje terorizma,« je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin pojasnila pomembnost zakona.
Ta vzpostavlja register dejanskih lastnikov za zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov. Ta bo zagotovil transparentnost lastniških struktur zlasti tistih poslovnih subjektov, katerih lastniki so podjetja, ustanovljena v davčnih oazah, in ki v Sloveniji ustanavljajo podjetja, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu. Register bo vzdrževala Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), predvideno pa je, da si bodo države, ko bodo vzpostavile svoje registre, podatke izmenjevale, je povedal Marko Ferluga (SMC).
Novi zakon daje uradu za preprečevanje pranja denarja pooblastilo za izvajanje inšpekcijskega nadzora pri zavezancih na kraju samem, s čimer se izboljšuje nadzor in povečuje učinkovitost sankcioniranja, je pojasnila Irena Sodin. Zakon še širi definicijo politično izpostavljenih oseb, ki bo poleg tujih zajela tudi domače politično izpostavljene osebe, ter znižuje mejo za sporočanje gotovinskih transakcij s 30.000 na 15.000 evrov.
Premalo skupnega odziva držav
Ta zakon so podprli tudi na ministrstvu za pravosodje. Minister Goran Klemenčič je že ob objavi panamskih dokumentov izpostavil manko skupnega odziva držav na pojav davčnih oaz, brez katerega učinkovit boj proti njim ni možen. Matjaž Hanžek (ZL) je na včerajšnji seji državnega zbora o tem dejal: »Vodilne svetovne države se na deklarativni ravni borijo proti izogibanju davkom in pranju denarja, v praksi pa prav te države, na primer Združene države Amerike in Velika Britanija, dopuščajo obstoj davčnih oaz na svojem ozemlju.«
Na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da je pri obravnavi problematike davčnih oaz na nacionalni ravni najpomembnejši angažma v okviru finančne politike, zlasti preprečevanje izogibanja obdavčitvi s poslovanjem z davčnimi oazami, pa tudi prizadevanje za večjo transparentnost poslovanja različnih gospodarskih družb. Na tem ministrstvu kot svoje dosežke v letošnjem in lanskem letu naštevajo še spremembo zakona o kazenskem postopku, s katerim se lajša dostop državnih organov do domačih in tujih bančnih podatkov, dopolnitev kaznivega dejanja davčne zatajitve ter večji dostop do podatkov o lastniških in upravljavskih strukturah družb v sodnem in poslovnem registru.
Brez podaljšanja zastaralnih rokov
Na Fursu so aprila po objavi dokumentov večkrat izpostavili potrebo po podaljšanju zastaralnih rokov za odmero davkov v primeru ugotovljenih nepravilnosti na področju transakcij z davčnimi oazami. Namestnik generalne direktorice finančne uprave Peter Jenko je aprila v intervjuju za Delo pojasnil, da so razkriti primeri v aferah Luxleaks, Swissleaks in Panamskih dokumentih časovno precej oddaljeni: »Dejansko imamo potem težave z odmerjanjem obveznosti do države. Zato bi bilo smiselno razmišljati, da se zastaralni roki za te primere vsaj podaljšajo, če ne celo odpravijo.«
Zato smo finančno ministrstvo vprašali, ali se je glede zastaralnih rokov kaj spremenilo oziroma ali se še bo. Odgovorili so nam, da je novela zakona o davčnem postopku v začetku leta 2014 na novo določila, da se postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let – in ne pet let, kot je sicer splošni zastaralni rok – pred letom, v katerem je bil postopek uveden. Nanaša se tudi na prikrito premoženje v tujini oziroma davčnih oazah.
Na Fursu pa so nam glede podaljšanja zastaralnih rokov odgovorili, da finančno ministrstvo stalno analizira rešitve davčnega sistema in z namenom povečanja njegove učinkovitosti predlaga rešitve. Te pripravljajo v sodelovanju s Fursom.
Avstrija odpira bančne račune Slovencev
Na ministrstvu za finance so še pojasnili, da Slovenija aktivno sodeluje v Evropski uniji in OECD v boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in davčnim oazam. »Evropska komisija sledi ambicioznemu programu proti davčnim utajam in izogibanjem davkom, da bi omogočila pravičnejše in učinkovitejše obdavčevanje v EU. Povečanje davčne transparentnosti je osrednji del tega programa. V preteklih letih je bil dosežen velik napredek pri izboljšanju davčne transparentnosti in okrepitvi sodelovanja med davčnimi organi v EU,« so dodali.
Prihodnje leto bo začel Furs od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, pridobivati podatke o finančnih računih bank, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tujini. Furs bo prejel tudi informacije o stanju na računih, ki jih imajo Slovenci v Avstriji, ki je bila doslej zelo zaprta glede tovrstne izmenjave podatkov. Zaradi tega ukrepa Furs pričakuje, da se bo povečal delež prostovoljne in pravočasne izpolnitve davčnih obveznosti ter da bodo zavezanci pripravljeni sami odpraviti morebitne nepravilnosti v zvezi s prijavo dohodkov.
