Tiskane izdaje
Predsedniki in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank po prvem popočitniškem sestanku niso bili preveč zgovorni. Skope izjave dokazujejo, da je koalicija glede ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, proti kateremu je ZL s podporo nepovezanih poslancev vložila interpelacijo (državni zbor bo odločal 19. septembra), globoko razdeljena. Predsednik vlade Miro Cerar je pred vrhom poudaril, da je minister dobil podporo vlade in da za zdaj še vedno uživa njegovo podporo, vendar da je pred njimi nepredvidljiv politični proces. Karl Erjavec (Desus) pa je napovedal, da je pred Gašperšičem naporno obdobje, »da si z dobro utemeljenimi odgovori pridobi zaupanje poslancev«. Na koalicijskem vrhu so se dogovorili, da bo Gašperšič najprej obiskal »matično« poslansko skupino SMC in si jo pridobil na svojo stran. »Glede na podporo v SMC se bomo odločili tudi v Desusu,« pravi Erjavec. Podobno stališče so zavzeli v SD. To pomeni, da v Desusu in SD čakajo na razplet v SMC, nato pa bi se do tega opredelili še sami.
Primorski glasovi proti
Znano je, da sta zaradi dogajanja v zvezi z Luko Koper svoje članstvo v SMC zamrznila poslanca Tilen Božič in Marko Ferluga. Tudi drugi koalicijski poslanci s Primorskega napovedujejo, da ministra ne bodo podprli, v najboljšem primeru bodo na glasovanju vzdržani. Kljub vsem pomislekom, ki jih imajo v koaliciji ob ministru Gašperšiču, je malo verjetno, da bo predlagateljem interpelacije uspelo zbrati vsaj 46 poslanskih glasov, kolikor je potrebno, da minister pade.
Na koalicijskem vrhu so odprli tudi druge akutne teme. Na eno od teh je opozoril Erjavec, ki pričakuje, da se bodo v kratkem sestali z ministrico za zdravje Milojko Kolar Ceralc in skupaj z njo proučili, kako napreduje pri zdravstveni reformi. V Desusu pričakujejo, da bo ministrica pospešila aktivnosti, omenjajo celo to, da so od nje, glede na dogovore v koalicijski pogodbi, pričakovali veliko več.
Da se okoli ministrice za zdravje nekaj »kuha«, potrjujejo tudi informacije iz NSi, kjer so proti ministrici napovedali interpelacijo.
Koordinate, v katerih bo do 19. septembra potekala razprava o usodi ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, je dan pred začetkom koalicijskega srečanja dal predsednik vlade Miro Cerar. »Vlada mu je načeloma dala podporo, zdaj pa smo v nepredvidljivem političnem procesu, v katerem verjamem, da bomo prišli do prave rešitve,« je dejal Cerar.
Kakšna bo ta rešitev, še ni jasno. Ob interpelaciji se je koalicija znašla v zadregi, saj sta Desus in SD stopila na stran luških delavcev, uprave in nadzornikov Luke Koper ter proti Slovenskemu državnemu holdingu, ki upravlja državno premoženje. Ob tem se je tudi odprlo vprašanje drugega tira med Luko in Divačo. Znano je, da sta predsednik uprave SDH Marko Jazbec in državni sekretar za upravljanje državnega premoženja Metod Dragonja odstopila.
Foto: Matej Družnik/Delo. Infografika: Delo
Bo naslednja žrtev Luke Koper in nezadovoljstva lokalnega prebivalstva tudi minister Gašperšič? Morda, verjetno pa ne, saj bi morala opozicijska pobuda prejeti vsaj 46 glasov podpore v državnem zboru. Tudi če bi vsi poslanci iz opozicije SDS (19), ZL (6), NSi (5) in nepovezani (6) podprli interpelacijo, lahko zberejo le 36 poslanskih glasov. Desusov prvak Karl Erjavec pravi, da bo uradno stališče izoblikovano po pogovorih s poslanskimi skupinami. Koalicija je po njegovih besedah dogovorjena, da bo minister najprej obiskal poslansko skupino SMC, glede na to se bo odločal tudi Desus. Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša je dejal, da je možnih več scenarijev, eden izmed teh je tudi, da bi ministru izrekli delno podporo. Tudi v SD so skrivnostni okoli tega, ali bodo podprli ministra Gašperšiča. To vprašanje je v rokah poslancev SMC, odgovarja predsednik SD Dejan Židan, ki tako kot Desus namiguje, naj se najprej v SMC dogovorijo, ali podpirajo svojega ministra ali ne.
Kritične točke
Eno večjih težav za Gašperšiča predstavljajo poslanci, ki so bili izvoljeni v okrajih na Primorskem. Iz SMC so to Marko Ferluga (Koper), Tilen Božič (Izola), Liljana Kozlovič (Koper) in Erika Dekleva (Postojna), iz Desusa Tomaž Gantar in iz SD Matjaž Nemec. Vsi ti so občutljivi na okoliščine, ki so spremljale dogodke okoli Luke Koper. Ker je lokalno prebivalstvo povsem na strani Luke, je težko pričakovati, da bi se zamerili svojim volivcem. A kljub temu je teh glasov, tudi če bi vsi glasovali proti Gašperšiču, premalo, da bi interpelacija uspela. Večina teh poslancev se bo ob interpelaciji verjetno vzdržala, tako da niti na te glasove opozicija ne more upati.
SDS ne bo reševala ministra
»Z veseljem bomo pomagali, da minister za infrastrukturo pade, če bo položaj to omogočal,« so v SDS danes neuradno zavrnil možnost, da bi 19 poslancev največje opozicijske stranka septembra reševalo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Interpelacije proti Gašperšiču poslanci SDS in NSi niso podpisali. Pripravilo jo je šest poslancev ZL, nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš in štirje nepovezani poslanci, med njimi Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Zadnji, ker sta podpisali interpelacijo, tokrat ne bosta reševali ministra, kot sta junija ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ki sta ji zagotovili ključna glasova, da za interpelacijo ni bilo 46 glasov.
Primorski poslanec NSi Jernej Vrtovec je napovedal, da so se v NSi že odločili, da bodo interpelacijo podprli in glasovali za Gašperšičevo razrešitev.
Poslanska skupina SDS se bo o tem, kako ravnati, posvetovala prihodnji torek, vrh stranke pa se je pri predsedniku Janezu Janši zbral že danes. Neuradno je bilo slišati, da po številnih strokovnih kritikah z vseh strani v SDS razmišljajo, da bi vložili interpelacijo še proti ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. Da bi se lahko zgodila še ta interpelacija, se šušlja že dlje časa. Nocoj je interpelacijo napovedala NSi.
Klik na fotografijo jo prikaže v večji velikosti.
Inšpektorji v Luki Koper
Podpora interpelaciji bo precej odvisna tudi od ugotovitev inšpektorata za delo, ki je julija opravil ponovni nadzor pri delodajalcu Luki Koper. »Postopek še ni končan, zato o ugotovitvah in morebitnih ukrepih za zdaj ne moremo poročati,« so pojasnili na inšpektoratu. Ta je v preteklosti opravil številne nadzore pri različnih delodajalcih na območju Luke Koper in na podlagi ugotovljenih kršitev izrekel tudi številne ukrepe, in sicer ovadbe, globe in ureditvene odločbe.
Uspešno polletno poslovanje
Luka Koper je v prvem polletju ustvarila 102 milijona evrov prihodkov, oziroma 11 odstotkov več kot lani, čisti dobiček skupine pa je znašal 23,7 milijona evrov, to je 21 odstotkov več od lanskega poletja. Opravila je 11,3 milijona ton ladijskega pretovora, to je šest odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani. Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić dodaja: »Ne pričakujemo pa, da bi nepredvidljiva, neodvrnljiva in nepremagljiva spontana prekinitev dela zaposlenih v začetku julija kakorkoli vplivala na poslovne rezultate družbe ali skupine. Do zdaj smo prejeli le nekaj neuradnih sporočil oziroma neutemeljenih napovedi škodnih zahtevkov, ki so bili, z upoštevanjem vseh navedenih okoliščin, ustrezno obravnavani.«
V začetku poletja so na finančnem ministrstvu in Slovenskem državnem holdingu poudarjali, da mora Luka Koper izboljšati poslovanje, predvsem svojo stroškovno učinkovitost, in povečati donos na kapital. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) skupine Luka Koper je v prvem polletju znašala 14,9 odstotka, to je 13 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Luka Koper s tem presega pričakovanja v strategiji upravljanja, ki ROE za letos postavlja za 11,5 odstotka. Pričakovanja strategije so, da EBITDA-marža Luke Koper, ki je merilo poslovne učinkovitosti, doseže 38 odstotkov, v prvem polletju pa je ta dosegla dve odstotni točki več, torej 40 odstotkov.
SDH je v začetku poletja tudi ocenil, da je lahko Luka stroškovno bolj učinkovita. Stroški dela skupine Luka Koper so v prvem polletju leta 2016 znašali 25,9 milijona evrov, to je deset odstotkov več kot v istem obdobju lani. Na večje stroške so vplivali več zaposlenih, povišanje osnovne plače ter višja izplačila zaradi delovne uspešnosti in izplačilo regresa za letni dopust, pojasnjujejo v Luki. Stroški storitev so znašali 25 milijonov evrov oziroma 14 odstotkov več kot v prvem polletju lani.
