Tiskane izdaje
Ljubljana – S svojim prvim obiskom Slovenije generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg našemu političnemu vrhu prihaja sporočat, da je financiranje obrambnega sistema države v slepi ulici. Obrambna ministrica napoveduje spremembe in išče politično podporo.
»V preteklih mesecih smo na vladi veliko razpravljali, da mora med prioritete svojega delovanja postaviti varnostne sisteme,« je obrambna ministrica Andreja Katič priznala v Bruslju na srečanju obrambnih ministrov, kjer je kot slovenska obrambna ministrica po dolgem času napovedala rast odstotka, ki ga za obrambo namenja njena država.
A polžja rast obrambi namenjenega odstotka BDP, zagotovljena do leta 2020, prvega človeka zavezništva Jensa Stoltenberga menda ne zanima toliko, kolikor ga preseneča dejstvo, da Slovenija največ obrambnega denarja še vedno namenja plačam, skoraj nič pa ne vlaga v razvoj. Poleg soglasja k sprejetju srednjeročnega obrambnega programa bo ministrica Katičeva te dni med poslanci, tako viri z obrambnega ministrstva, iskala podporo tudi za napovedano spreminjanje krovnega zakona o obrambi. To bi poleg podpore vladni nameri, da Slovenija sodeluje na misiji EU v Sredozemlju, Katičeva skupaj s premierom Cerarjem rada zagotovila Stoltenbergu že do njegovega obiska.
Od leta 2008, ko je država za obrambne izdatke namenila 1,49 odstotka BDP, do danes, ko jih zagotavlja le še 0,95 odstotka, se je zvrstilo pet obrambnih ministrov. Slovenija je med tistimi članicami Nata, ki najbolj odstopa po deležu denarja, namenjenega obrambi.
Toliko možnosti za dosego parlamentarne večine, potrebne za spremembo zastaranega zakona o obrambi, kot jih ima ministrica Andreja Katič, v omenjenem obdobju drastičnega padanja sredstev za obrambni sistem ni imel še nihče od njih. Zdi se, da so to opazili tudi v Natu.
Številke, ki se vedno bolj oddaljujejo od načrtov
Po tem, ko so se članice Nata na lanskem vrhu v Walesu zavezale ne le ustaviti padanje, temveč tudi dvigniti odstotek bruto državnega prihodka, ki ga posamezna država namenja za obrambni sistem, je moral generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg na nedavnem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju ugotoviti, da Slovenija svojih zavez (še vedno) ne uresničuje. Še več: obrambna ministrica Andreja Katič je morala priznati, da Slovenija namesto predvidenih 20 odstotkov vse od lani za nakup opreme za Slovensko vojsko namenja le 0,7 odstotka.
Glavni razlog za prvi obisk generalnega sekretarja Nata Stoltenberga v Sloveniji čez slabih štirinajst dni tako zagotovo ne bo zaostrovanje napetosti z Rusijo, ampak zaradi vse večjih pritiskov po krepitvi zmogljivosti zavezništva debata o denarju. Podrobnješa analiza bo posvečena davkoplačevalskem denarju, ki ga država nameni lastni obrambi: skupaj s stroški za vojaške pokojnine (skoraj 74 milijonov evrov) in stroški z uradom za varovanje tajnih podatkov (458.849 evrov) v Sloveniji to nanese slabih 367 milijonov evrov oziroma 199 milijonov manj, kot jih je država za obrambo namenila pred petimi leti, leta 2008.
Večina gre za plače,
Ko je Andreja Katič sredi maja po Janku Vebru prevzela vodenje obrambnega ministrstva, je za zasedanje v Bruslju že vedela. Ker je vedela, da se bo morala pred članicami posipati s pepelom, je takoj napovedala iskanje parlamentarne večine za spremembo temeljne (in zastarele) obrambne zakonodaje, ki bi stanje glede stroškovnika obrambnega evra restavrirala.
Ministrica po podporo poslancev še ta teden
Viri z ministrstva so za Delo potrdili, da bo obrambna ministrica podporo za spremembo srednjeročnega obrambnega programa, ki ga je ministrstvo poslalo vladi, med poslanci iskala še ta teden, slišati je celo, da naj bi neformalno preverila tudi naklonjenost posameznih poslanskih skupin do spreminjanja krovnega zakona o obrambi.
Vodja Desusove poslanske skupine in nekdanji predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Franc Jurša meni, da ministrica Katičeva soglasje za spreminjanje srednjeročnega programa med poslanci najverjetneje ima, »težje bi se izrekel glede samega zakona o obrambi. Drži pa, da je možnosti za njegovo spremembo morda največ vse od takrat, ko je postalo jasno, da bi ga morali prenoviti.«
Natovi standardi predvidevajo, da se za plače nameni 50 odstotkov obrambnega proračuna, kar je Slovenija z 82,3 odstotka za plače lani precej presegla. Vendar kljub finančnemu alarmu slovenski obrambni sistem s Slovensko vojsko kvalitetno izpolnjuje naloge Nata – v poročilu Nata o Sloveniji je poudarjeno predvsem delovanje v mednarodnih mirovnih operacijah.
