Glasovanje o družinskem zakoniku: Bolj zavarovati koristi otrok

Ljubljana – Uvedba zagovornika otrokovih pravic, prenos pristojnosti o rejništvu, posvojitvi in odvzemu otrok s centrov za socialno delo na družinske oddelke, ki jih bodo ustanovili na vseh 11 okrožnih sodiščih, in možnost neformalnih oblik sklenitve zakonske zveze so med novostmi, ki jih v primerjavi z doslej veljavnimi predpisi prinaša novi družinski zakonik.

Osnovno načelo tega 303 člene obsegajočega predpisa, ki so ga v državnem zboru obravnavali od decembra 2009, je po zagotovilih državne sekretarke na ministru za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak varstvo koristi otroka.

V tem smislu se bodo strokovno okrepili centri za socialno delo, ki pa ne bodo več izvajali oblastnih aktov – zdaj imajo pri določenih pristojnostih nekoliko dvolično vlogo, da na primer svetujejo problematični družini, po drugi strani pa tudi odvzamejo otroka, če tako zahtevajo razmere. Ko bo sodišče odločalo o varstvu, preživljanju in tudi stikih, bo otrok lahko dal svoje mnenje, ki ga bo izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa.

Kakovostni družinski odnosi so najprimernejši za otrokov razvoj, menijo snovalci zakonika – ti zagotavljajo, da so ob njegovem oblikovanju sledili spremembam v družbi –, če bo šlo kaj narobe, pa bodo postopki svetovanja in družinske mediacije, v katerih bo udeležen mladoletnik, brezplačni.

Določbe prepovedujejo telesno kaznovanje in drugo ponižujoče ravnanje, rejništvo bo omejeno na tri leta (doslej časovne omejitve sploh ni bilo). V zunajzakonski skupnosti bo moški lahko priznal očetovstvo že pred otrokovim rojstvom, kar so CSD omogočali že doslej, vendar za to niso imeli zakonske podlage.

Moški in ženska bosta lahko, če bosta tako želela, zakonsko zvezo sklenila povsem neformalno, brez prič, le ob navzočnosti matičarja. Imela pa bosta možnost podpisa premoženjskopravne oziroma tako imenovane predporočne pogodbe.

Ustrezneje bodo urejene evidence vodenja posvojitev. Po novem bosta smela otroka posvojiti tudi moški in ženska, ki živita v zunajzakonski skupnosti – do zdaj sta lahko to storila samo zakonca. Zakonska zveza je definirana kot življenjska skupnost ženske in moškega, tudi opredelitev zunajzakonske zveze – po razburjenju, ki ga je povzročil v drugem branju sprejeti amandma o registraciji – ostaja enaka, kot je že 35 let.

Dva moška ali dve ženski se niti odslej ne bosta mogla poročiti, temveč bosta lahko sklenila partnersko skupnost oziroma živela v zunajpartnerski zvezi. Obe obliki skupnosti bosta imeli enake pravice kot zakonska oziroma zunajzakonska zveza, vendar z eno zelo pomembno razliko: istospolni pari ne bodo mogli skupaj posvojiti otrok, dovoljene pa bodo tako imenovane enostranske posvojitve.

To pomeni, da bo smel eden od partnerjev posvojiti biološkega sina ali hčer drugega. »Ne ustvarjamo novih istospolnih družin, ampak urejamo položaj otrok, ki že živijo s temi pari,« je poudarila Anja Kopač Mrak.

Po nekaterih ocenah je v Sloveniji malo več kot sto otrok v istospolnih družinah, ti pa nimajo pravice biti zavarovani po partnerju svojega biološkega starša, ne morejo dedovati, prejemati družinske pokojnine, preživnine ali uveljavljati katere druge pravice, ki pripadajo otrokom v tradicionalnih družinah.