Glavne sporne točke na kopenski meji s Hrvaško

Pomembne razlike v stališčih držav obstajajo tudi glede poteka 670 kilometrov dolge meje na kopnem.

pon, 19.06.2017, 12:45; spremenjen: 13:06

Ljubljana − Arbitražno sodišče bo z objavo razsodbe 29. junija določilo potek celotne meje med Slovenijo in Hrvaško. Meja na morju ni bila nikoli določena, pomembne razlike v stališčih držav pa obstajajo tudi glede poteka 670 kilometrov dolge meje na kopnem.

Potek meje na kopnem je v grobem že določen predvsem ob dejstvu, da so po načelu uti possidetis iuris meje med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami tudi meje med novonastalimi državami. To je leta 1992 potrdila tudi Badinterjeva komisija, državi pa sta s svojimi temeljnimi ustavnimi dokumenti na ta način že pred tem določili medsebojno mejo. Državi se torej strinjata glede uporabe temeljnega načela, ne pa tudi glede njegove razlage in poteka meje v naravi.

Večinoma je tako sporen konkreten potek meje v naravi, predvsem ob rekah Muri in Sotli, pa tudi drugod. Vzdolž kopenske meje namreč obstajajo neskladja glede katastrskih evidenc. Glede na »belo knjigo«, ki jo je o meji s Hrvaško že leta 2006 pripravilo slovensko zunanje ministrstvo, so večja sporna območja naslednja:

Levi breg Dragonje

Gre za območje v velikosti 113 hektarov južno od sedanjega toka reke Dragonje. Pas v povprečni širini 200 metrov se razteza šest kilometrov od mostu pod naseljem Kaštel oziroma Dragonja do najbolj južne točke Sečovlje ob vznožju hribovja. Na tem območju so trije zaselki − Škodelin, Bužini in Mlini - Škrilje, med njimi tudi hiša Joška Jorasa.

Snežnik

Gre za gozdno območje na vzhodnem pobočju Snežnika v velikosti 70 hektarov, sedem tako imenovanih Tomšičevih parcel. Območje je bilo v Avstro-Ogrski del Ogrske in del hrvaške, z rapalsko pogodbo pa je bilo preneseno v Snežnik, ki leži danes v Sloveniji. Po mnenju Slovenije je to nesporno slovensko ozemlje, a so različna hrvaška gozdna gospodarstva na tem območju gospodarila oziroma izvajala sečnjo vse od leta 1950. Za to območje se vodi »dvojni kataster«.

Trdinov vrh

Trdinov vrh ali hrvaška Sveta Gera je s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih. Na vrhu sta telekomunikacijski stolp ter vojaški objekt, o katerem Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala. To, sicer eno najbolj znanih spornih območij na slovensko-hrvaški meji, je relativno majhno, saj je spornih je le nekaj kvadratnih metrov.

Drage - Sekuliči

Gre za 335 hektarov veliko območje, ki leži na jugozahodnih obronkih Gorjancev na območju Bele krajine. Severni del je gozdnat, na jugu pa leži vas Drage in nekaj obdelovalnih površin. Slovenija trdi, da se je v petdesetih letih na podlagi dogovora iz leta 1947 za to območje začel voditi kataster v Črnomlju. Dogovor o ločitvi območja bi moral vključevati tudi razdelitev zemljiške knjige, s hrvaške strani pa ni bil v celoti izveden. Zemljiška knjiga za to območje se tako še vedno vodi v kraju Ozalj na hrvaški strani meje.

Brezovica pri Metliki

Gre za le nekaj hektarov veliko sporno območje pri Metliki, kjer je kataster dobesedno razdrobljen, za del območja pa se vodi tudi dvojna evidenca oziroma te sploh ni. Katastrska meja na tem območju je sporna in hkrati povsem neživljenjska. Povezovalna cesta na primer na nekaj sto metrih večkrat prečka mejo zemljiškega katastra.

Območje Mure

Mura je bila zgodovinsko naravna meja med Slovenci in Hrvati. Toku reke je sledila tudi katastrska meja, ki je bila določena ob parcelaciji zemljišč sredi 19. stoletja. A reka je nato večkrat spremenila tok, bila je tudi regulirana. Katastrske meje temu niso sledile oziroma usklajevanje meja ni bilo izvedeno do konca. Danes Mura ponekod teče tudi do dva kilometra južneje od nekdanje struge. Posledica je, da na slovenskem, levem bregu leži za okoli 800 hektarov katastrsko hrvaških območij, na hrvaškem pa za okoli 260 hektarov katastrsko slovenskih območij. A ne glede na to so tako prebivalci kot organi oblasti pri izvajanju jurisdikcije vseskozi pretežno sledili predvsem toku reke − levi breg je bil slovenski, desni pa hrvaški. Naj bo tako tudi odslej, je stališče Slovenije, Hrvaška na drugi strani zagovarja upoštevanje katastrske meje.

Prijavi sovražni govor