Gregor Buden: Sporočiti hočemo, da se zemljo izplača obdelovati

Jesenice – Na občini Jesenice so izbrali upravnika jeseniške tržnice. Edini prijavljeni ponudnik na razpisu – kooperativa Alpe-Adria – jo bo prevzel kot socialno podjetje, tržnico pa bo vodil Gregor Buden, lastnik ekološke trgovine 18sedem3 iz Radovljice.

Tržnica se že od odprtja srečuje s težavami, zadnji dve leti jo je upravlja kar občina Jesenice. Kako jo vidite vi?

Kot priložnost, saj je težava vedno lahko tudi priložnost.

Kaj je vaš motiv, da ste se odločili priti na Jesenice?

Agroživilski posel je pri nas propadel oziroma je bil prodan, tako da slovenski agroživilski posel ne obstaja več. Vse kooperative nastanejo na pogoriščih propadle industrije. Če ena zadeva umre, nastane nova, kar je povsem normalno in življenjsko. V zgodbi nisem sam, motivira pa me moj temelj – povezovanje in sodelovanje. V kooperativi Alpe-Adrija nam je uspelo, da smo se povezali na nacionalni ravni.

Kakšna je ta povezava?

Tako kot sem jaz odgovoren za Gorenjsko, obstaja nekdo na severnem Primorskem, Notranjskem, Štajerskem, dogovarjamo se z Dolenjsko. Gre za ljudi, ki že imajo podobne posle, kot je naš. Večina jih temelji na socialnem podjetništvu, zaposlujejo prek javnih del in podobno.

Zakaj ste kandidirali za upravnika »železarske« tržnice?

Ker ponuja vrhunsko infrastrukturo za opravljanje naše dejavnosti. Lahko se pohvalimo, da bo tržnica Jesenice oziroma Gorenjska regija prvi profesionalni regijski center v kooperativi Alpe-Adrija.

Kako na široko bo delovala?

Po vsej državi. Če hočemo zagotavljati domačo hrano, moramo imeti povezave povsod. Zakaj ne bi na Gorenjskem prodajali briških in vipavskih češenj ali breskev, če si jih ljudje želijo.

Ali kot kooperativa razvijate nov sistem kmetijske politike v Sloveniji glede na to, da so veliki igralci propadli ali so bili prodani?

Kažemo alternativo, ki ne temelji le na kmetih. Čeprav so zelo pomemben člen verige, so njen del tudi zadruge. Mi smo trgovci v širšem pomenu besede. Naša veriga deluje po načelih pravične trgovine.

Kateri so njeni členi?

Pridelovalci, koooperativa kot povezovalka in najpomembnejši kupci, ki jih delimo v tri skupine. Večji kupci, na katere smo osredotočeni, so javni zavodi, vrtci in šole. Najprej želimo otrokom zagotovitvi sledljivo slovensko hrano. V zavodih so ključni ravnatelj, vodja prehrane in vodja kuhinje.

Ali je med deležniki razvita zavest o skupnem delovanju?

Z vsemi javnimi zavodi na Gorenjskem smo v stiku. Pri nekaterih stvari delujejo, pri drugih ne. A razmere se izboljšujejo; tudi tam, kjer doslej ni bilo posluha, zdaj malo že sodelujemo.

Na Jesenicah doslej niso našli rešitve za tržnico. Vam bo uspelo zagotoviti ustrezno ekonomijo obsega in s primernimi cenami privabiti kupce?

Za socialno podjetje so tveganja zmanjšana, saj smo prvi dve leti oproščeni najemnine. Vse druge fiksne stroške bomo krili z najemniki stojnic. Imamo zagotovila občine, da bo najemnina tudi po dveh letih pravična. Če bi bil lastnik tržnice zasebnik, se tega ne bi šli. Občini zaupamo.

Kdaj bo tržnica odprla svoja vrata?

Kooperativa Alpe-Adria je preoblikovana kooperativa Slovenske Konjice. Mi obstajamo formalnopravno, nismo pa uredili še vse dokumentacije. Načrtujemo, da jo bomo odprli sredi septembra letos. Ponudbo prav zdaj širimo na tržnico v ljubljanskem BTC.

Kakšna bo ponudba?

Osnovna vizija je, da je tržnica stik kupca s pridelovalcem. S kooperativo hočemo povezati slovenske regije in pridobiti več kot 200 kooperantov. Potrebujemo kritično maso kooperantov, da bomo lahko zagotavljali primerno ponudbo. Želimo, da bi kmet dobil pravično plačilo za svoj pridelek. Kupec je dojel, da se za slovenski pridelek izplača plačati nekaj več.

Lahko na ta način spodbudite kmete, ki so opustili dejavnost, da se vrnejo na zdaj neobdelano zemljo?

Tržnica bo pridelovalcem dala sporočilo, da je povpraševanje večje od ponudbe in da se zato izplača obdelovati zemljo.

Koliko časa mislite, da boste potrebovali, da boste spet privabili kupce?

Svoj posel sem začel pred štirimi leti in že prvo leto nisem imel izgube. Bilo je precej težje kot danes. V Sloveniji smo dosegli kritično maso. Veliko ljudi je ozaveščenih in pri njih ni več problema.

Kako bo organizirana tržnica?

En del bo tržnica. Drugi del veleprodaja, ki je pomembnejša in bo namenjena tudi končnemu kupcu. Veleprodajna ponudba sprva ne bo široka; kupiti bo, denimo, mogoče zaboj jabolk, za katera bo veljala veleprodajna cena. Bistven je tudi zelo dober dostop. Največji izziv bodo notranje trgovine na tržnici, ki jih bo prevzela kooperativa. Trgovine bodo odprte vsak dan. Četrti del so prebivalci Jesenic in okolice. Želimo, da bi uporabljali ves prostor na tržnici in ob njej.