Tiskane izdaje
Ljubljana – Gregor Virant, nekdanji minister vlade Janeza Janše in predsednik Zbora za republiko, je potrdil, da bo skupaj z jedrom ekipe »resetatorjev«, torej podpisnikov pobude o resetiranju Slovenije, z listo nastopil na volitvah.
Poleg Viranta bodo sodelovali tudi Janez Šuštaršič, Rado Pezdir in Marko Pavliha. »Ta odločitev je bila zame zelo težka,« je povedal Virant in dodal, da so se za to dokončno odločili šele v nedeljo zvečer, potem ko so že nekaj časa dobivali številne pobude in klice podpore. Dokončno bodo kandidate in listo z delovnim naslovom Državljanska lista predstavili 20. oktobra, javnomnenjske ankete pa jim napovedujejo zelo dobre rezultate.
»Osebno mi vstop v politiko ne prinaša nič dobrega. Ampak ko se enkrat odločim, grem do konca,« pravi nekdanji minister v Janševi vladi, ki mu javnomnenjske ankete kažejo zelo dobro in ki visoko kotira tudi med možnimi kandidati za prihodnjega mandatarja. S svojimi kandidati bodo nastopili v vseh 88 okrajih, v vsaki od osmih volilnih enot pa bodo zato morali zbrati 1000 podpisov. Kandidate bodo predstavili 20. oktobra, ko bo njihov uradni »coming out«.
Z Virantom na volitve?
Nosilci pobude so, poleg Viranta, še Janez Šušteršič, Rado Pezdir in Marko Pavliha. A vsi ne bodo kandidirali na volitvah, denimo Rado Pezdir. »Sem med pobudniki te zgodbe, a ne bom kandidiral, bom pa listo javno podprl in pomagal,« nam je dejal danes. Janez Šušteršič se tudi še ni odločil. »Drži, da sodelujem, saj z Gregorjem Virantom zelo podobno razmišljamo, sam pa se še nisem odločil, kakšna bo moja vloga v tem,« nam je Šušteršič odgovoril na vprašanje, ali bo kandidiral na listi.
Marko Pavliha Virantovo listo podpira, sam pa na njej ne namerava kandidirati. Pri tem opozarja, da lista ne sme prerasti v politično stranko. »Ena ključnih težav sedanjih strank je nespoštovanje ustave, konkretno tega, da naj poslanec dela po svoji vesti; naša strankokracija pa tega ne omogoča, saj poslanci delajo po dnevnih navodilih politike, to pa prinaša delitve na naše in vaše, na partizane in domobrance.«
Sicer pa Matej Lahovnik, tudi član »resetatorjev«, za zdaj ostaja v profesorskih vodah, Žiga Turk pa je član SDS in je po objavi novice na Twitterju na vprašanje S kom na volitve? odgovoril: »Ker je panični moto teh volitev 'kdorkoli, samo ne Janša', bom še posebej z veseljem kandidiral za SDS.«
V SDS neprijetno presenečeni
»Je hkratna najava kandidatur Viranta in Jankovića naključje ali družinski dogovor?« pa so danes v stranki SDS prav tako zapisali na Twitterju, kjer tudi niso skrivali nezadovoljstva nad potezo Gregorja Viranta. »V SDS smo neprijetno presenečeni nad potezo G. Viranta. Še pred nekaj dnevi je sodeloval na naši seji.«
A Virant bo kljub temu vztrajal. »Odločil sem se, da grem v ta projekt s pozitivno energijo in da se me negativna energija ne bo dotaknila,« je komentiral prve kritične ocene – te so prišle samo iz SDS. Pezdir pa je na to dejal: »Veljamo za neke vrste konkurenco, ki jim je nadležna.«
V NSi napoved Gregorja Viranta ne vidijo »kot doprinos, ki bi slovensko pomlad krepil, ampak predvsem kot zamegljevanje odnosov med desnosredinskimi strankami«. Po njihovem prepričanju bo Virantova lista pobirala glasove na podlagi populizma. »O sami politični resnosti pričajo izjave ljudi, ki naj bi to listo sestavljali. V zadnjih mesecih so se večkrat javno opredelili, da jih nastop na volitvah ne zanima. Kot kaže, se delajo norca iz volivcev slovenske pomladi,« menijo v NSi.
Od peticije do kandidature
Resetatorji so bili z Virantom pobudniki junija zasnovane peticije Gremonavolitve.si. Naveličani »slabega upravljanja države, nenehnih afer in političnega prerivanja med koalicijskimi strankami« tedaj niso načrtovali aktivnega vstopa v državno politiko, temveč so pozivali k predčasnim volitvam, na novo vlado in državni zbor pa naslavljali pričakovanja, da bosta skladno z ustavo služila ljudstvu in da se bosta vseskozi zavedala, da smo ju za vodenje in upravljanje države najeli državljani, da ju plačujemo iz svojih žepov in da si morata vsak dan znova zaslužiti naše zaupanje. Zdaj bodo očitno pobudniki, če bodo izvoljeni, morali tudi sami začeti izpolnjevati zastavljena pričakovanja, ki so jih imeli do drugih.
