Györkös Žnidarjeva: Policija nikogar vnaprej ne obvešča o hišnih preiskavah

Ministrica zavrača očitke Alenke Bratušek in Mira Cerarja. Obveščanje o preiskavah je nezakonito, pojasnjuje.

Objavljeno
12. marec 2015 12.48
DZ, Vesna Gyorkos Žnidar
Ti. K., Pi. K., Delo.si, STA
Ti. K., Pi. K., Delo.si, STA
Ljubljana - Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar zavrača očitke na račun policije v zvezi s preiskavami pri predsednici Zaab in nekdanji premierki Alenki Bratušek. Kot je poudarila, policija nikogar vnaprej ne obvešča o hišnih preiskavah, utemeljenost razlogov zanje pa je presojal preiskovalni sodnik. »V tej formuli ni prostora za politiko,« je dejala.

Kot je v izjavi za medije pred današnjo sejo vlade dejala Györkös Žnidarjeva, premierju Miru Cerarju ni pojasnjevala, zakaj so bile v sredo preiskave, v okviru katerih so kriminalisti obiskali tudi vlado. »Vse očitke na račun policije odločno zavračam,« je poudarila.

Policija je po njenih besedah dolžna ravnati v skladu z zakonom o kazenskem postopku in v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, kakor je v sredinem primeru tudi bilo. »Izvedla je tiste ukrepe, ki so po zakonu potrebni, da se zagotovijo dokazi,« je pojasnila.

Pri tem je poudarila, da je predkazenski postopek usmerjalo tožilstvo, hišna preiskava pa je bila izvedena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Tako je zavrnila očitke, naslovljene na Nacionalni preiskovalni urad, da je bila preiskava nesorazmerna glede na očitano kaznivo dejanje in da bi lahko vse podatke, ki so jih iskali, dobili, če bi zanje prosili.

Ministrica tako verjame, da je bila sredina preiskava v celoti izvedena v skladu z zapisanim v sodni odredbi, kjer je tudi naveden kraj, kjer se preiskave opravljajo. Prav tako verjame, da so preiskovalci ravnali v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Ta določa, da se ob izvedbi hišne preiskave v prostorih državnih organov povabi predstojnika, da je lahko pri preiskavi navzoč.

Kot je poudarila, pa policija nikakor nikogar vnaprej ne obvešča, da se bodo izvedle hišne preiskave, ker je to protizakonito.

Nihče nas ni zaprosil za posredovanje listin

Kabinet premierja pojasnjuje, da pred hišno preiskavo ne kabinet ne generalni sekretariat vlade nista bila zaprošena za posredovanje listin oz. gradiva, ki ga je policija zasegla na podlagi odredbe okrožnega sodišča. Generalni sekretariat je zasežene listine izročil prostovoljno, navaja kabinet.

»Vse listine, ki so jih preiskovalci zasegli, je generalni sekretariat vlade izročil prostovoljno oz. na podlagi njihovega poziva, naj generalni sekretariat listine izroči,« so zapisali v kabinetu predsednika vlade. Predsednika vlade Mira Cerarja je o vstopu preiskovalcev v vladne prostore, o nameri za izvedbe hišne preiskave ter o odredbi sodišča obvestil generalni sekretar vlade Darko Krašovec. To je bilo kmalu po tem, ko so do generalnega sekretarja vlade prišli preiskovalci urada.  Pri preiskavi na generalnem sekretariatu vlade je bil navzoč generalni sekretar vlade na podlagi pooblastila predsednika vlade. Pri preiskavi v prostorih generalnega sekretariata vlade pa so bili navzoči tudi sodelavci iz sekretariata glede na področja dela, povezana z odredbo sodišča.

Podatkov na računalniku ni bilo

Kot navajajo v kabinetu, je bila hišna preiskava opravljena v pisarni namestnice generalnega sekretarja Mirande Groff. Generalni sekretar vlade pa pri tem ni bil navzoč, saj te pravice niti ni imel. Preiskovalci so nameravali opraviti hišno preiskavo tudi v pisarni generalnega sekretarja, a tega niso storili, ker je generalni sekretar ob primopredaji poslov svoje predhodnice prevzel prazno pisarno. S tem so bili preiskovalci tudi seznanjeni.

V prostorih kabineta predsednika vlade je bil ob preiskovalcih NPU navzoč vodja kabineta Gregor Krajc. Pojasnil jim je, da je zbirka vladnih in sejnih gradiv na generalnem sekretariatu vlade, računalniki pa ob prevzemu mandata v kabinetu predsednika vlade niso imeli več podatkov predhodnikov iz prejšnje vlade.

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so namreč v sredo preiskali dom Bratuškove, nato pa še prostore poslanske skupine in stranke ZaAB ter vlade. Bratuškovo namreč sumijo zlorabe položaja z namenom pridobitve nepremoženjske koristi pri samokandidaturi za evropsko komisarsko, za kar je predvidena kazen zapora do enega leta.

Po mnenju Bratuškove so bile hišne preiskave popolnoma nepotrebne, saj bi lahko vse dokumente, ki so jih zasegli, dobili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Ob tem se je predsednica Zaab tudi vprašala, »ali je normalno, da se NPU, ki je bil ustanovljen za najhujša kazniva dejanja gospodarskega in organiziranega kriminala, ukvarja s tem«.

Tudi predsednik vlade je dejal, da ne razume, zakaj je bilo treba opraviti hišno preiskavo. Po njegovem mnenju bi zadostovalo, da bi se policija obrnila nanj ali na njegov kabinet in bi dobili vsa potreba gradiva. Cerarju se zdi »vsaj presenetljivo«, da je policija nenapovedano, brez njegove vednosti in v zvezi s postopki, ki nimajo povezave s sedanjo vlado, preiskovala vladne prostore.