GZS: Zdravstveni minister naj bo epidemiolog

V GZS za čimprejšnjo zdravstveno reformo. »Doslej le predlogi, ki bi delodajalcem in zavarovancem pobrali denar.«

Objavljeno
03. december 2013 10.57
mdr/UKC
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si

Ljubljana - Do ponedeljka ima predsednica vlade Alenka Bratušek čas za imenovanje naslednika ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je odstopil s položaja.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)se z odstopljenim ministrom strinja v točki, da se v zdravstvu neracionalno gospodari z javnim denarjem in da je korupcija velik problem. Hkrati pa poudarjajo, da v zadnjih letih na mizi ni bilo resnih reformnih predlogov. »Na mizi so bili predvsem predlogi, ki so imeli ambicijo delodajalcem in zavarovancem pobrati še več denarja, za polnjenje soda, ki pušča na številnih koncih,« so zapisali v sporočilu za javnost.

»Rešitev je v zdravstveni reformi«

V GZS opozarjajo, da odstopljeni minister Gantar, ki je bil na položaju skoraj dve leti ,»sploh ni začel z resno javno razpravo o zdravstveni reformi«. »Sprevrženo je, da se minister, ki si je očitno zadal glavno nalogo pridobiti še več denarja za tako obolel sistem, zdaj izgovarja na sile, ki so preprečile reformo. Z dodatnim financiranjem je samo še dodatno hranil takšne lobije, znotraj zdravstva in zunaj njega,« so kritični v GZS. 

Od novega ministra pričakujejo, da bo » kos svoji ključni nalogi - izvedbi kvalitetne zdravstvene reforme«. »Epidemije virusov se v zdravstvu očitno ni upal ali hotel zdraviti nihče. Rešitev pa je prav v zdravstvu. V zdravstvu je edino možno končati to epidemijo«.

»Za zdravstvo plačujemo dovolj«

Menijo, da v Sloveniji plačujemo dovolj za zdravstveno varstvo (8,86 odstotka BDP) in smo v evropskem povprečju. Ključni problemi v zdravstvu so po mnenju GZS: organiziranost zdravstvene mreže, javna naročila, slaba organizacija dela in izraba kapacitet pri izvajalcih, anomalije pri plačah, pogodbeno delo, ločitev javnega zdravstva od zasebnega, itn.

Zahteve GZS:

• ločitev javnega od zasebnega zdravstva.» Ne pristajamo na možnost prelivanja javnih sredstev v žepe zasebnikov«.

• opredelitev števila izvajalcev zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti, ob jasno definiranih kriterijih in merilih. »Posledično to vodi do racionalnega združevanja izvajalcev z namenom boljšega povezovanja znanja in izkušenj, boljše organizacije dela, povezovanja funkcij upravljanja in poslovanja.

• zbrana finančna sredstva morajo ustrezati primerni košarici zdravstvenih pravic. »Prednost je potrebno dati zdravstvenim storitvam in izločiti tiste pravice, ki z njimi nimajo zveze. Nekatere od teh bo moral pokriti tudi proračun«.

• »enakomernejša obremenitev vseh kategorij zavarovancev s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje - izenačitev prispevne osnove, določitev najnižje prispevne osnove in enotna prispevna stopnja«.

• »v povezavi s sistemom 'denar sledi bolniku', naj se izstavitvijo računi zavarovancu na primarni in sekundarni ravni. «Z možnostjo vpogleda zavarovanca v zbrana in porabljena sredstva bomo tudi plačniki zadovoljnejši in bolj motivirani za participacijo.