Tiskane izdaje
LJUBLJANA - Britanski zunanji minister Philip Hammond je v Slovenijo dopotoval v sklopu obsežne turneje po evropskih prestolnicah, med katero nabira podporo za korenite spremembe delovanja EU. Hammond optimistično ugotavlja, da je posluha za britanske predloge precej. Tudi v Sloveniji.
Že pred ministrovim prihodom je bilo jasno, da bo obisk namenjen širšim temam, povezanim s prihodnostjo EU, gospodarskim sodelovanjem in aktualnimi političnimi razmerami v regiji. Med državama ni odprtih vprašanj, so poudarili na ministrstvu za zunanje zadeve: Velika Britanija je eden od pomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Slovenije, Ljubljana in London imata tako rekoč identični stališči, ko gre za delovanje skupnega trga blaga in storitev.
Da med državama obstaja precej skupnih točk, se je med obiskom prepričal tudi britanski gost. "Veseli me, da se strinjamo o toliko vprašanjih, še najbolj pa o promoviranju zaposlovanja, rasti in dokončanja skupnega trga" je tvitnil kmalu po prihodu v Ljubljano.
Potreba po reformah
Njegov obisk je bil v skladu s pričakovanji kratek in jedrnat. Minister se je v prestolnici srečal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierom Mirom Cerarjem. Po prvotnih načrtih bi se moral z njim na delovnem kosilu sestati zunanji minister Karl Erjavec, a je menda zbolel. Hammonda je namesto njega gostila državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina.
Kot so predstavniki ministrstva zapisali v sporočilu za javnost, je bila osrednja pozornost njunih pogovorov posvečena aktualni agendi EU in prihodnosti osemindvajseterice. Hammond je predstavil britanska stališča glede reforme EU, pri čemer je posebno pozornost namenil gospodarskemu vidiku evropske integracije. Sobesednika sta se strinjala o potrebi po dokončanju notranjega trga, zmanjšanju sedanjih ovir in razbremenitvi majhnih ter srednje velikih podjetij. Slovenija ima po Hammondovih besedah dobre možnosti, da skozi inovacije na področju internetne tehnologije izkoristi vse, kar ji ponuja enotni digitalni trg.
Državi sta izmenjali tudi stališča o aktualnih mednarodnih temah, med drugim o krizi v Ukrajini, odnosih z Rusijo in izrazili potrebo po ekonomski ter politični stabilnosti Zahodnega Balkana. Benčina in Hammond sta se po navedbah Mladike med drugim strinjala, da morajo biti zaveze političnih voditeljev v Bosni in Hercegovini »spoštovane in implementirane, kar je ključen pogoj za napredovanje države v evropskih integracijskih procesih«.
Britanija in njena vloga v Uniji
Hammond je pred nekaj meseci začel turnejo, med katero namerava obiskati vse članice EU. Slovenija je na vrsto prišla med zadnjimi.
Slovenska zunanja politika se doslej vsaj uradno ni izrekala o britanskih ambicijah po reformi EU, s katero želi doseči, da bi Unija v prihodnosti bolj odražala interese 28 držav članic. Predstavniki slovenske vlade so dejali, da potrebujemo močno Evropo, ta pa potrebuje močno Veliko Britanijo. Tako rekoč enake besede je pred letom dni uporabila nemška kanclerka Angela Merkel, ko je med obiskom v Londonu Britance prepričevala, naj ostanejo del EU.
V začetku maja bodo v Britaniji potekale parlamentarne volitve. Konservativna stranka premiera Davida Camerona v primeru zmage napoveduje referendum o nadaljnjem članstvu države v EU. Še preden uresniči svoje obljube, Cameron napoveduje pogajanja z Brusljem, med katerimi se bo zavzel za sprejetje in uveljavitev obsežnih reform, med drugim na področju socialne politike in prostega pretoka delovne sile. V primeru neuspeha pogajanj Britanija grozi z izstopom iz povezave.
Razgovori, ki jih je Hammond v zadnjih mesecih opravil v evropskih prestolnicah, so po pisanju Sunday Timesa opogumili konservativno stranko, da referendum o prihodnosti članstva v EU, predviden za konec leta 2017, izvede že prihodnje leto. Hammond je menda postal bolj optimističen, odkar se je z evropskimi partnerji iz oči v oči pogovoril o podrobnostih britanskih predlogov.
O potrebi po temeljitem razmisleku o prihodnosti EU odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu Cristopher Yvon piše tudi v mnenjskem članku, ki bo objavljen v jutrišnji tiskani izdaji Dela.
