Tiskane izdaje
Je ograja, ki jo postavljajo Avstrijci, le za usmerjanje beguncev?
Ne vem. To sem danes na seji odbora vprašal ministra Karla Erjavca. O nadzoru na notranjih mejah govori schengenski zakonik, ki določa obveznosti držav. Vprašal sem, ali Avstrija ravna po njem. Odgovoril je, da ne, da to ni nadzor notranje meje. Odgovor težko razumem. Po 24. členu bi Avstrija morala 15 dni pred postavljanjem ograje dobiti soglasje evropske komisije in držav članic. V kontekstu govoric iz Nizozemske, ki bo prihodnje leto predsedovala svetu EU, o mini schengnu, v katerem bo Avstrija, Slovenije pa ne, se lahko vprašamo, ali nastaja ta meja.
EU se dogovarja o prerazporejanju beguncev, ki so že v EU, in tistih, ki so v Turčiji. Koliko enih in drugih pride v Slovenijo?
Odbor za zunanjo politiko teh informacij nima. Vlada jih ni razkrila. Dvomim, da jih ima odbor za notranjo politiko. A pazite, če šef evropskupine, finančni minister Nizozemske Jeroen Dijsselbloem, v intervjuju za belgijski časopis pove, da lahko slabo upravljanje begunskega vala sproži nastanek mini schengna, je to resno. Premalo je, da predsednik vlade in zunanji minister odgovorita, da to ne pride v poštev. Bojim se, da se bo večina v EU odločila in bomo zunaj. Zato opozicija, ob NSi tudi SDS, postavlja vprašanja in zahteva seje odborov in zbora. Če bo vzpostavljen mini schengen in bo država zunaj, pričakujemo, da bo vlada zapustila Gregorčičevo.
Je vzrok za težave tudi to, ker nočemo sprejeti beguncev?
Morda, a predvsem gre za dogovarjanja v ožjih skupinah vlad držav članic, kako ravnati.
Zunanji minister je ocenil, da se lahko begunski val spomladi okrepi. Kakšne bodo posledice?
Neslutene. Postavljena je žica na meji s Hrvaško, nastaja avstrijska ograja in lahko se zgodi,
