Hrvaška ignorira pisma iz Haaga

Ljubljana – Potem ko je Hrvaška obtožila Slovenijo, da sta njena predstavnika kompromitirala sodni postopek, zato hoče odstopiti od arbitraže, se, kot poročajo hrvaški mediji, na pozive iz Haaga ne bo odzvala. To je precej nenavadno, saj trditev o kršitvi ne namerava podkrepiti s konkretnimi dokazi.

Po odstopu obeh »nacionalnih« arbitrov Jerneja Sekolca in Budislava Vukasa je nastal zastoj v delu arbitražnega sodišča, ki ima na podlagi mednarodne pogodbe nalogo določiti kopensko in morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško. Zapletlo se je zaradi prisluškovalne afere, ko so – še vedno neznane – tuje službe prisluškovale nekdanji slovenski agentki Simoni Drenik in arbitru Sekolcu, iz pogovorov pa je domnevno izhajalo, da je Sekolec poskušal na nedovoljen način vplivati na odločanje preostalih arbitrov. Ker je Hrvaška prepričana, da je bila s tem načeta navidezna neodvisnost sodišča, je sklenila odstopiti iz arbitraže. Medtem ko je za južno sosedo arbitražni sporazum mrtev, Slovenija temu oporeka.

V jesenskem delu je predsednik arbitražnega sodišča imenoval dva nova člana sodišča in to je sklenilo delovati nemoteno naprej. Vendar se na pozive in odločitve arbitražnega sodišča hrvaška stran ne namerava odzivati, poročajo hrvaški mediji. Menda namerava hrvaška uradna politika na poziv sodišča, da mora Hrvaška do srede januarja poslati dodatno gradivo v zvezi z obtožbami na račun Slovenije, Slovenija pa nato do 26. februarja dostaviti svoj del gradiva, ostati tiho. Reški Novi list poroča, da bo vlada sosednje države preprosto ignorirala pismo iz Haaga. Večernji list gre še korak naprej, ko napeljuje k razmisleku, da nedolžno pismo iz Haaga predstavlja svojevrstno past. Če bi se Hrvaška nanj odzvala, bi dala sodišču in postopku, od katerega je odstopila, s tem legitimiteto, so zapisali.

Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da se bodo v roku odzvali na pravne vidike, ki jih izpostavlja Hrvaška, njena ravnanja pa ne nameravajo komentirati.

Kaj bi pomenilo za arbitražni postopek, če se ne bi odzvali na pisma in pozive iz Haaga, smo vprašali profesorico mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani Vasilko Sancin. Sodelovanje stranke v postopku ni pomembno za potek postopka, če stranka noče več sodelovati s svojimi mnenji in argumenti, meni profesorica. »Je pa zanimivo, če najprej nekaj zatrjuješ, potem pa tega nisi pripravljen dokazati. V pravu velja, da če nekdo nekaj trdi, mora to tudi dokazati. Ker Hrvaška navaja kršitve postopka, bi pričakovali, da bo to tudi dokazala,« meni Sancinova.

S tem se po svoje povečujejo možnosti, da bo sodišče po aferi, ki so jo sredi poletja sprožili hrvaški mediji z nezakonito pridobljenimi domnevnimi pogovori med Drenikovo in Sekolcem, nadaljevalo z razsojanjem po načrtu. »Tega ni mogoče zagotovo vedeti, a za karkoli se bodo odločili v tribunalu, sodelovanje Hrvaške ni potrebno,« še pravi Sancinova.

Čeprav je bila hrvaška politika ob odločitvi o izstopu iz arbitražnega postopka enotna, ne bi smeli spregledati izjave predsednice Hrvaške Kolinde Grabar Kitarović, ki je oktobra v pogovoru za Jutarnji list spomnila hrvaško javnost, da arbitražni postopek še ni končan.