»Hrvaška poskuša izničiti arbitražni sporazum«

Ljubljana – V četrtek zjutraj, ko je afera z objavo prisluškovanj slovenskemu arbitru začela resno tresti državo, predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) ni bil na dopustu kot zunanji minister Karl Erjavec. Erjavčeva prva dopustniška ocena dogajanja v sosednji državi se je že izkazala za napačno. Brglez je bil v četrtek zjutraj, takoj po objavi vsebine prisluškovanj, ko je potekal pogovor, veliko bolj previden.

Ste v sredo poslušali pogovore med članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko predstavnico na tem sodišču Simono Drenik, ki jih je objavila sosednja država?

Žal. Zaradi svoje funkcije sem bil to dolžan poslušati.

Koliko škode je bilo povzročene, ker je Hrvaška zaradi prisluškovanja že lani poznala cilje, taktiko in celo slovenske ocene slabosti predstavnikov sosednje države v arbitražnem postopku?

Kot predstavnik zakonodajne veje oblasti te škode ne morem ocenjevati. Vlada bo morala pripraviti ocene.

V državnem zboru se o arbitražnem postopku o meji s Hrvaško poslanci pogovarjajo v tihi sobi. Zelo zaupno. Kako so bili mogoči tako sproščeni telefonski pogovori?

To je bilo tudi zame veliko presenečenje. Več pa ne vem. Menim le, da je treba v takih zadevah biti zelo natančen in previden. Žal določeni akterji v tej zgodbi to, vsaj tako se trenutno zdi, niso bili.

Pričakujete posledice v državnem zboru ali bo zaradi počitnic do septembra mir?

Posledice bodo. Državni zbor bo v kratkem verjetno moral odločati o postopku imenovanja novega arbitra, če se bo izkazalo, da je to najbolj optimalno za zaščito naših interesov. Je pa pomembno, da so vsi v tej državi – pozicija, opozicija in tudi javnost ter mediji – v tej točki stopili skupaj za zavarovanje slovenskih interesov. To je dokaz, da če želimo, znamo stopiti skupaj. Upam, da bo tako tudi ostalo.

Ste o dilemah že govorili s premierom?

Sem. In ne samo enkrat. Govoril bom tudi z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. In to takoj, ko bo mogoče. Menim, da bi bilo smiselno, da bi o tako pomembni zadevi dosegli čim širše notranjepolitično soglasje.

Javno se bo odzival predvsem premier?

Mednarodnopravno in notranjepolitično je mogoče pričakovati, da bosta o tej zadevi govorila predvsem predsednik vlade in zunanji minister. Je pa res, da bo, glede na to, da bo morda treba izvoliti novega arbitra, o tej zadevi moral kaj reči tudi državni zbor.

Kako bi vi ocenili dileme pred državo?

Predvsem je nujno, da Slovenija naredi vse, da ohrani ugled in integriteto arbitrov in arbitražnega sodišča ter veljavnost arbitražnega sporazuma. Žal Republika Hrvaška trenutno poskuša izničiti arbitražni sporazum in izigrati svoje mednarodnopravne obveze do Slovenije. Zdi se, da je Hrvaška tudi v postopek arbitraže šla s figo v žepu. Ne glede na vse pa upam, da se bodo glave hitro ohladile, kajti v nasprotnem primeru bo napetosti med državama vse več, kar bo škodovalo predvsem politiki, gospodarstvu in državljanom obeh držav. Dejstvo je, da bosta Slovenija in Hrvaška še naprej sosednji državi in dolgoročno morata sodelovati. Če ne bosta, bomo vsi na slabšem.

Kot predsednik zbora ste v prvem letu, ki ravno mineva, izstopali po številnih opominih poslancem. Ali učinkujejo?

Pa saj jih ni bilo toliko. Sicer pa, opomini so vezani na ravnanje poslancev na sejah, predvsem na zlorabe poslovnika. Te zlorabe poskušam z opomini nekoliko zamejiti. Včasih učinkuje, vedno pa ne.

Ali ni tvegano, da se bodo inflaciji privadili in bodo opomini postali nesmiselni?

Potem bom moral poseči drugače. Ne gre le za spoštovanje poslovnika in možnosti, ki jih ta daje predsedniku. Preprosto poskušam zagotoviti normalen potek seje.

Zadnje tedne sta iz svojih poslanskih skupin izstopila dva poslanca. Kako to ocenjujete?

Poslanci imajo pravico, da se odločijo po svoji vesti. Tudi pravico do takšnih korakov.

Po svetu takšni prestopi v parlamentih ne veljajo za ugledne.

Veliko je odvisno od volilnega sistema. Sicer pa: prestope in druge aktivnosti poslancev vedno ocenijo volivci na volitvah.

Bo Peter Vilfan takoj po počitnicah izgubil položaj predsednika odbora za obrambo, kot ga je Bojan Dobovšek takoj povsod?

Med njima je razlika. Peter Vilfan je prestopil v drugo poslansko skupino, dr. Bojan Dobovšek pa je izstopil iz poslanske skupine in postal samostojni poslanec.

Dobovšek je izstopil iz velike stranke SMC, Vilfan iz najmanjše Zaab. Imata stranki, ko gre za varovanje svojih položajev, enake pravice?

Seveda. Vsa mesta v odborih so določena natančno na podlagi velikosti poslanske skupine.

Odbor za obrambo bi pravzaprav morala voditi SDS, a protestno nočejo. Kako to vpliva?

Zakaj bi morala, če ne želi? SDS ni prevzela mesta podpredsednika DZ ter še dveh mest predsednikov odborov, kar ji gre po poslovniku. Zaradi tega DZ kadrovsko še ne deluje optimalno.

V zadnjem mesecu prvič kandidat predsednika republike Boruta Pahorja ni dobil večine v državnem zboru. Kaj je razlog, da je bilo za viceguvernerja Janeza Fabjana le 45 poslancev?

Ne bom sklepal o razlogih. Pomembno pa je, da vsi, ki so zatrjevali, da ga bodo podprli, trdijo, da so ga podprli. S predsednikom države sva se dogovorila, da bo do naslednje redne seje pripravil nov predlog.

So bili razlog za to odhod Dobovška, konflikti ...

To so špekulacije. Bilo je tajno glasovanje in pri tajnih glasovanjih so mogoča presenečenja.

Desus je že za letos poskusil ukiniti Zujf (zakon za uravnoteženje javnih financ), da bi zvišal pokojnine, a jih je ustavil Dušan Mramor, Luka Mesec pa je prejšnji teden vlado kritiziral, ker bo višja obdavčitev plač po Zujfu nehala veljati prihodnje leto, in od premiera zahteval podaljšanje. Kakšno bo stališče SMC?

Stranka poskuša upoštevati dvoje. Proračunske omejitve so objektivne. To je del zgodbe. Drugi del je, da je bil Zujf začasen ukrep. Tiste rešitve, ki so v njem morda dobre, moramo spremeniti v sistemsko ureditev, ki bo veljala dolgoročno. Druge, nevzdržne, je treba opustiti.

Je bil Zujf v tem delu napačen, ker določa, da država neha varčevati, ko se mora še dramatično zadolževati, ker troši veliko več kot zbere.

Ne. Veste, varčevanje je lahko včasih kontraproduktivno in nesmiselno. Mi moramo namesto začasnih ukrepov narediti sistemske in trajnostne. In pri tem Zujf lahko služi kot zgled, kje je varčevanje mogoče in koristno in kje ga moramo odpraviti.

V zadnjem mesecu volilnih zakonov, da bi obsojencem prepovedali kandidirati in opravljati funkcije, poslanci ne spreminjajo več ekspresno. Se več ne mudi, ker Janša ni več obsojen?

Ne. Razlog je bil delno čisto nomotehničen, iščemo pa tudi rešitev, ki bo vzdržala morebitno ustavno presojo. Za to si moramo vzeti čas.

Zakaj se je sploh mudilo? Saj ni znakov, da bi bile letos kakšne volitve.

Za spremembo volilne zakonodaje je nujna dvetretjinska večina, ki jo je zelo težko vzdrževati več mesecev, ko hkrati potekajo glasovanja tudi o drugih zadevah, ki so pomembne za posamezne poslanske skupine.

Pred dobrim mesecem niste odgovorili na pismo SDS, ko so vas pozvali k popravi krivice, ki se je zgodila njihovemu predsedniku. Je bila popravljena?

Mi nismo povzročili nobene krivice njihovemu predsedniku. Volitve so bile legalne in legitimne. Na njih je SDS sodelovala, dosegla drugo mesto, prevzela mandate v državnem zboru. O kakšnih krivicah lahko govorimo?

Kaj pa v tistem delu, da je Janezu Janši večina poslancev odvzela mandat, kar je ustavno sodišče razveljavilo kot kršitev zakona.

To nenehno pojasnjujem. V tistih okoliščinah je bilo naše ravnanje pravilno in je šlo za prenehanje mandata po takrat veljavnem zakonu. Edini, ki je o tem po zakonu lahko odločal, je bil državni zbor. Presoja ravnanja pa ni stvar državnega zbora, ampak ustavnega sodišča.

Dimitrij Rupel, ki je pred kratkim izstopil iz SDS, je ocenil, da bi bila za državo koristna velika koalicija, povezava najpomembnejših politikov. Ali Rupla vidite v SMC?

Kolikor vem, se ni včlanil (smeh). Sicer pa je v intervjuju za vaš časopis povedal, da so mu blizu liberalci in konservativci. Posledično se verjetno v našem socialno-liberalnem programu »ne najde«.

Bi vam Rupel ob zapletih z arbitražnim postopkom v zadnjih dneh lahko koristil z znanjem ali izkušnjami, ki jih ima?

Zanimivo vprašanje. Gotovo bi imel kaj povedati o postopku, pa tudi o sporazumu samem. Kot veste, nikoli ga ni podpiral. Reciva torej …, da bi gotovo bil koristen z izkušnjami in morda modrostjo, ki pride z leti in sivimi lasmi.