Hrvaški spini pred prihodom Timmermansa

Miro Cerar zanika pisanje hrvaških medijev, da je naklonjen dvostranskemu sporazumu.

Objavljeno
06. december 2017 07.00
Posodobljeno
06. december 2017 07.00

Ljubljana – »Trditve hrvaških medijev so popolnoma neresnične,« se je včeraj odzval premier Miro Cerar na članek hrvaškega dnevnika Večernji list. Ta je zapisal, da je naklonjen dvostranski rešitvi, ki bi vsebovala arbitražno odločbo.

Slovenija in Hrvaška sta se po objavi arbitražne odločbe konec junija letos znašli v slepi ulici. Medtem ko je Slovenija sprejela že prvi paket zakonov za implementacijo odločbe (o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško), na Hrvaškem ves čas vztrajajo pri stališču, da ne priznavajo odločbe. Takšno stališče je sprejel že hrvaški sabor, še preden so sodniki objavili arbitražno sodbo.

Premiera obeh držav Miro Cerar in Andrej Plenković sta se julija enkrat že srečala, a ker je Plenković vztrajal pri odklonilnem stališču, je med Ljubljano in Zagrebom zazijal globok prepad. Cerar in Plenković od takrat ne najdeta skupnega jezika za ponovno snidenje v Zagrebu, čeprav sta že večkrat govorila o tej temi ob robu evropskih vrhov, diplomaciji obeh držav pa da trdo delata na dnevnem redu, ki bi omogočil srečanje.

Spor se je toliko poglobil, da bo v prihodnjih tednih na misijo iskanja poti za implementacijo arbitražne sodbe priskočila na pomoč tudi evropska komisija. Kdaj naj bi se prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans odpravil na pot, še ni znano, je pa zanimivo, da na hrvaškem odločitvi komisije niso pripisali večjega pomena. Tudi Plenković je ob odzivu na odločitev EK dejal, da je treba dvostransko vprašanje rešiti na bilateralni ravni, komisija pa da bi lahko vskočila šele, če dogovor ne bi uspel. Zato ne preseneča zadnji članek v Večernjem listu, ki je blizu hrvaški vladi. V njem so zapisali, da je Cerar menda naklonjen rešitvi v obliki bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki bi vključeval arbitražno sodbo. Pri tem se sklicujejo na izjavo predstojnice katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani Vasilke Sancin, ki je na nekem omizju omenila, da bi lahko bil takšen sporazum eleganten izhod iz zagate med državama. Sancinova pojasnjuje, da ne sodeluje s slovensko vlado in da njen predlog ni uraden, niti neformalen, ker da ne obstaja. Potrjuje pa, da bi bilateralni sporazum lahko predstavljal pot za uveljavitev arbitražne odločbe in izhod za hrvaški sabor.

Pred takšno rešitvijo opozarja strateški analitik Borut Šuklje. »Gre za rešitev, ki bi verjetno bila sprejemljiva za hrvaški sabor, ki je leta 2015 sprejel stališče, da arbitražna sodba zanje ne velja. A v tem scenariju je preveč neznank, da bi lahko Slovenija privolila v takšno možnost,« je pred tednom dni opozoril Šuklje. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je tudi pred časom že izjavil, da dvostranski sporazum o arbitražni odločbi ne pride v poštev, ker je Slovenija s Hrvaško sklenila že vrsto sporazumov, a jih nato ta ni spoštovala. Slovenija vztraja, naj Hrvaška prizna delo arbitražnega sodišča in začne priprave na implementacijo sodbe.