Hrvaški tožba, njenim ribičem globe

Karl Erjavec je danes napovedal, da bo Slovenija do konca februarja vložila tožbo zoper Hrvaško.

Zoran Potič, P. Ž.
pet, 12.01.2018, 19:00

Ljubljana – Vladna politika do Hrvaške je dobila podporo na odboru za zunanjo politiko, kjer so razpravljali o procesu implementacije arbitražne odločbe. Med drugim so podprli zaposlitev treh dodatnih ribiških inšpektorjev v okviru krepitve suverenosti v Piranskem zalivu.

Ker Hrvaška dosledno sledi politiki premiera Andreja Plenkovića, da se njihovo stališče ni premaknilo niti za milimeter glede priznanja arbitražne odločbe, kršitev pa je čedalje več, je Slovenija vse bliže tožbi zoper sosednjo državo pred Sodiščem EU. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes napovedal, da bo Slovenija do konca februarja vložila tožbo.

Kakšno vlogo ima EK?

Najprej se bo v skladu z 259. členom pogodbe o delovanju EU obrnila na evropsko komisijo, ki ima na voljo tri mesece, da se odloči, ali bo prevzela primer, če ne, lahko nato Slovenija sama nadaljuje s tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu. S sedeža hrvaške diplomacije so za STA odgovorili, da za tožbo proti Hrvaški ne vidijo nobenega razloga niti povoda. Če bo Slovenija to naredila, pa bo Hrvaška ustrezno odgovorila.

Po zadnjem obisku predsednika republike Boruta Pahorja v EU ni več jasno, kakšno vlogo bo imela evropska komisija (EK) pri posredovanju med Slovenijo in Hrvaško. Ključno je, da EK ohranja stališče, da je treba arbitražno odločbo uveljaviti, pravijo viri v vladi. Predsednik EK Jean-Claude Juncker je povabil Andreja Plenkovića v Bruselj, kjer bi lahko dosegli napredek. Slovenski premier Miro Cerar posebnega vabila ni dobil, kar je razumljivo, saj je Hrvaška tista, ki ne spoštuje mednarodnih norm. Je pa jasno, da bo Slovenija vztrajala pri izvajanju arbitražne odločbe do zadnje pike.

Napovedana tožba utegne zaplesti diplomatska prizadevanja, meni strokovnjak in poznavalec spora z univerze Duisburg-Essen Thomas Bickl, s katerim smo pred kratkim v Delu objavili pogovor. »Manevrski prostor za dvostranski dogovor se bo zmanjšal,« je ocenil Erjavčevo napoved tožbe. Sicer na bruseljskem parketu krožijo govorice o možnih rešitvah. Po eni od njih je bil na mizi že predlog, da bi Slovenija in Hrvaška sklenili dvostransko pogodbo, ki bi vključevala bistvene dele arbitražne razsodbe pa tudi rešitve iz sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ki bi savudrijskim ribičem omogočil loviti tudi v slovenskem morju.

Več inšpektorjev

Na meji, še zlasti v Piranskem zalivu, se vse bolj zapleta. Od konca lanskega leta do danes je slovenska policija zabeležila 55 primerov, ko so hrvaška plovila prestopila državno mejo; od tega so v slovenske notranje vode čolni hrvaške policije nezakonito vpluli 34-krat, plovila hrvaških ribičev pa 21-krat.

Kot je mogoče razumeti signale iz vladnih virov, utegnejo ti ribiči v kratkem dobiti pošto z izrečenimi globami (od 500 do 1200 evrov). Poleg tega, dodajajo, so državni organi dobro koordinirani, zato ne dvomijo, da bodo vse postopke izpeljali do konca. Hrvaški ribiči tudi tvegajo, da bi lahko imeli zaradi prekrškovnih postopkov težave pri prestopanju kopenske meje. Da Slovenija misli resno z uveljavljanjem suverenosti na morju, potrjuje tudi podatek, da je vlada v četrtek odobrila tri dodatne zaposlitve na inšpektoratu za ribištvo.

Prijavi sovražni govor