Lendava - »Arbitražni sporazum je tudi za nas neznanka. Ne vemo, kakšne rešitve bo prinesel za lendavsko občino, kjer je 80 odstotkov meje s Hrvaško na območju reke Mure še vedno nedoločene in celo sporne zaradi očitno tihega dogovora med najbolj odgovornimi slovenskimi in hrvaškimi politiki, da se do dokončne določitve mejne črte med državama katastrske meje v načelu upoštevajo kot državna meja. Naše stališče je ves čas enako in ga še zdaj odločno zagovarjamo: pravična meja med državama je po sredini struge reke Mure. Tako na območju Hotize kot v Murski šumi. Takšno je bilo tudi stanje 25. junija 1991. leta,« je za Delo povedal lendavski župan Anton Balažek.
Balažek se boji, da so predlagane rešitve vprašanja meje med državama v arbitražnem sporazumu usmerjene predvsem na območje Piranskega zaliva, kar je seveda strateški interes Slovenije, pravičnim rešitvam kopenske meje med državama pa je menda namenjeno manj pozornosti. »Za takšno trditev sicer nimam nobenih jasnih dokazov, vendar že to, da v razpravah o arbitražnem sporazumu zelo redko kdo omenja kopensko mejo med državama, kaže, da je v ospredju zanimanja predvsem to, kje bo mejna črta med državama potekala v Piranskem zalivu,« je poudaril Anton Balažek.
Lendavski župan ima kljub pomanjkanju informacij o vsebini arbitražnega sporazuma o njem pozitivno mnenje. Pravi, da mu v tem trenutku kaj drugega ne preostane, kot da verjame političnim in strokovnim avtoritetam v državi, da bi bilo sprejetje arbitražnega sporazuma dobra rešitev za Slovenijo. »Še vedno sem prepričan, da je sporazum o meji med Drnovškom in Račanom za obe strani ponudil sprejemljive rešitve vprašanja meje med državama,« meni Balažek.
Tiho soglasje politikov
Balažek je opozoril, da so se zapleti na obmejnem ozemlju pri Hotizi, Murski šumi in še kje na ozemlju ob reki Muri v lendavski občini začeli po letu 1992. Takrat so se slovenski in hrvaški politiki začeli dogovarjati in se morda celo dokončno dogovorili, da bodo meje katastrskih občin prej ali slej postale mejna črta med državama. Takrat so se z obrežja reke Mure umaknili slovenski policisti, nadzor ozemlja na levem bregu Mure, kjer hrvaško katastrsko ozemlje ponekod seže do naselij Hotiza in Kapca ter v nekaj točkah doseže državo cesto med Lendavo in Mursko Soboto, pa so prevzeli hrvaški policisti.
»Hrvati se od tistega trenutka počutijo in ravnajo zelo suvereno na levem bregu Mure in tudi v Murski šumi. Naše državljane nadzorujejo hrvaški policisti, veliko težav smo imeli z upravljanjem našega broda na Muri pri Hotizi, vzdrževanjem protipoplavnega nasipa itd. Hrvati so s tihim soglasjem naše države pri Hotizi zgradili most čez Muro, na njihovem katastru na levem bregu Mure so v soglasju z našo državo zgradili mejni prehod Hotiza, čeprav so občina in domačini vztrajali, da je mejna točka sredina struge reke Mure itd. Res pa je, da so se Hrvati po incidentih julija in avgusta leta 2006, ko so na ozemlje pri Hotizi prišle tudi naše specialne policijske enote, nekoliko umirili. Še vedno v celoti nadzorujejo hrvaško katastrsko ozemlje na levem bregu Mure in v Murski šumi. Naša policija sicer ves čas trdi, da sodeluje s hrvaškimi policisti pri nadzoru ozemlja pri Hotizi,« je pojasnil Balažek.
Opozorila domačinov ne zaležejo
Primer umeščanja trase visokonapetostnega daljnovoda od Cirkovc proti meji z Madžarsko potrjuje, da naša država noče narediti ničesar na območju hrvaškega katastrskega ozemlja v Sloveniji, kar bi lahko vznemirilo Hrvate. » Naši načrtovalci so traso daljnovoda pri Gaberju raje podaljšali in jo približali prvim hišam v vasi, kot da bi jo speljali nad hrvaških katastrskim ozemljem. Na vse težave v zvezi z mejo leta in leta opozarjamo odgovorne v državi, letos marca sem bil tudi pri zunanjem ministru Samuelu Žbogarju,« je povedal Balažek.
Kljub nerešenemu vprašanju meje so občine in kraji na obeh bregovih Mure, sicer po krajšem zatišju, znova začeli sodelovati. Balažek je povedal, da imajo lokalne skupnosti z obeh strani reke veliko skupnih projektov in da je dialog med njimi strpen in prijateljski. »Bojim se, da se bodo odnosi po sprejetju arbitražnega sporazuma poslabšali,« razmišlja lendavski župan Anton Balažek.
Slovenske družine v zaselku Mirišče
V zaselku Mirišče na hrvaškem katastrskem ozemlju na levem bregu Mure v treh hišah živijo slovenske družine Bogdan, Lebar in Žerdin. Štejejo devet članov. Zaselek, ki ga Hrvati uradno imenujejo Brezovec - del in ga imajo za del vasi Brezovec na njihovi strani Mure, nadzorujejo hrvaški policisti. Viktor Bogdan je povedal, da po incidentu avgusta 2006 na ozemlju na levem bregu Mure hrvaških policistov ni več v zaselek, vendar njihova patrulja nadzoruje začetek vstopne ceste v zaselek. Slovenskih policistov od leta 1992 ni bilo v zaselek.
»Vsi otroci iz zaselka so vedno obiskovali slovenske šole, kot Slovenci in državljani Slovenije imamo volilno pravico v Sloveniji, z vabili smo se udeležili tudi referenduma, na katerem smo se odločali za osamosvojitev Slovenije. Zaselek je v celoti povezan s slovensko infrastrukturo na ozemlju na levem bregu Mure. Res pa je, da Slovenci ne moremo kupiti zemljišča v Mirišču, ki je na hrvaškem katastrskem območju. Sosed, ki gradi hišo, je parcelo v Mirišču lahko kupil zato, ker je njegova žena hrvaška državljanka. Kar zadeva arbitražni sporazum, upam, da bo prinesel razumno in za nas pozitivno rešitev mejnega vprašanja. O tem se veliko pogovarjam z znanci in prijatelji na Hrvaškem. Skoraj vsi napovedujejo, da arbitražni sporazumu na referendumu ne bo sprejet,« je povedal Viktor Bogdan.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela