»Ideološki« deli arhivov od danes dostopnejši

Po neuspelem referendumu: Drugačen način vpogleda v podatke o nekdanjih funkcionarjih družbenopolitičnih organizacij.

Objavljeno
21. julij 2014 22.55
željan arhiv
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Danes začne veljati novela zakona o arhivskem gradivu, ki je nasprotnikom 22. junija ni uspelo zavrniti na referendumu. Med drugim prinaša drugačen način vpogleda v podatke o nekdanjih funkcionarjih družbenopolitičnih organizacij.

To je bil tudi poglavitni razlog za referendum, saj se novela dotika vprašanj polpretekle zgodovine, ki v Sloveniji še vedno zlahka postanejo predmet aktualnopolitičnega obračunavanja. Kljub preverljivim zagotovilom ministrstva za kulturo, da novela celo širi dostop do arhivskega gradiva s tega področja, to ni zadovoljilo predlagatelja in glavnega referendumskega motorja: stranke SDS.

Ključne spremembe, ki začnejo veljati danes, so: podatki, »ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese«, bodo postali »tajni podatki po zakonu o tajnih podatkih«. S tem se ne dopušča, da bi se še kakšni drugi podatki, ki formalno niso tajni, označevali za nedostopne.

Ožijo nabor občutljivih osebnih podatkov

Ob tem spremembe tudi ožijo nabor občutljivih osebnih podatkov, zaradi katerih je bilo gradivo doslej nedostopno: ključno je, da se iz nabora črta politično prepričanje posameznikov – torej določilo, zaradi katerega je bilo v preteklosti nedostopno gradivo, ki pomembno priča o delovanju posameznikov v času nekdanjega enopartijskega režima. Za dostop do takšnega gradiva so raziskovalci in publicisti morali prej vlagati vloge, o katerih je odločala arhivska komisija. Novela tako olajšuje dostop do nekaterih sklopov arhivskega gradiva, pomembnih za proučevanje polpretekle zgodovine. Taki dokumenti so po noveli zakona dostopni takoj, in ker se večina dokumentov nanaša na politično prepričanje posameznikov, je torej takoj dostopen večji del dokumentov.

Kljub temu, da je takšno potezo ministrstva podprla večina stroke, to ni prepričalo SDS, ki ji je marca uspelo zbrati 40.000 podpisov za referendum. Velik odziv je bil po njihovem mnenju dokaz, da se ljudje zavedajo, da pred kratkim sprejeta arhivska novela »izenačuje žrtve in njihove rablje ter na perfiden način zapira arhive«.

Čeprav je večina junija na referendumu glasovala proti zakonu, pa je bila udeležba prenizka, da bi uspel. Po novem kvorumu za veljavnost referenduma mora namreč proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, v konkretnem primeru bi torej moralo proti zakonu glasovati vsaj 340.000 volivcev. Referenduma se je udeležilo le nekaj pod 12 odstotkov volilnih upravičencev (približno 200.000 volivcev). Volivci so o arhivski noveli na »superreferendumu« odločali že pred tremi leti, ko so jo zavrnili skupaj s pokojninsko reformo ter zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.