Tiskane izdaje
DUTB je bila ustanovljena na podlagi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank iz konca leta 2012. Zaupana ji je bila naloga sistemsko pomagati pri prestrukturiranju bank v hudih solventnostnih in likvidnostnih težavah in na podlagi tega je vlada konec leta 2013 dokapitalizirala NLB in NKBM, ki sta znaten del svojih slabih sredstev prenesli na DUTB.
Vendar pa Ifimes v DUTB vidi odtujeni center moči, ki je v funkciji različnih interesov. Ob pomoči političnih elit, predvsem takratne vlade, so pripeljali tuje strokovnjake, ki služijo kot kritje za opravljanje »umazanih« poslov DUTB in ustvarjanje novih/starih slovenskih tajkunov, mastnih zaslužkov posameznih odvetniških pisarn ter nepreglednega in prikritega lastništva starih/novih slovenskih tajkunov, je zapisal. Opozarja tudi na enormno visoke plače vodilnih v DUTB in pomanjkljiv nadzor.
Kot glavni problem delovanja DUTB izpostavlja, da nima izdelanega nabora kriterijev in modela prestrukturiranja podjetij, zato za večino podjetij, ki pristanejo v njenem lastništvu, predlaga stečaj.
Zmagovalci ustanovitve DUTB so tako po eni strani banke, ki so se razbremenile terjatev do podjetij in občutno izboljšale svoje bilance, po drugi strani pa zadolžena podjetja oz. tajkuni. Slednji so se razbremenili dolgov, zdaj pa zaradi netransparetnosti postopkov in osebnih povezav z DUTB preko tretjih oseb prevzemajo ali celo najemajo »svoja« podjetja ali zelo poceni odkupujejo na DUTB prenesene terjatve.
Ifimes se zato sprašuje, ali je bila ustanovitev DUTB sploh potrebna. Ali je država res potrebovala in ali potrebuje posrednika pri odpisu in prenosu slabih terjatev? Po osamosvojitvi Slovenije je del družbenih elit oropal državo, zdaj pa država ropa samo sebe. To je treba ustaviti, poziva inštitut.
Od nove vlade Mira Cerarja inštitut tudi zahteva, da mora zaustaviti trend nazadovanja Slovenije na vseh področjih. Opominja jo, da se bo njen uspeh najbolj meril na njeni sposobnosti, da zažene slovensko gospodarstvo in uveljavi delovanje pravne države. Pri tem ne bo smela ponoviti napak svojih predhodnic, da na ključna gospodarska mesta kadruje politične osebe, ampak politično neodvisne in strokovno usposobljene posameznike.
Kadrovska politika je tako najzahtevnejši test za vlado, je inštitut zapisal v analizi aktualnih dogajanj v Sloveniji po imenovanju nove slovenske vlade, v kateri je med drugim pozval tudi k izboljšanju okolja za tuje investicije ter zmanjšanju zadolženosti države in podjetij.
