Tiskane izdaje
Ljubljana – »V ministrstvu za finance lahko imenujejo največ štiri državne sekretarje.« Tako določa prvi člen novele zakona o državni upravi, o kateri danes odločajo poslanci. Novelo sprejemajo, da bi začeli delovati dve dodatni ministrstvi v vladi Mira Cerarja.
Zaradi spremembe zakona o vladi so v kabinetu Mira Cerarja trije ministri več, kot jih je bilo v vladi Alenke Bratušek. A Boris Koprivnikar (javna uprava) in Irena Majcen (okolje in prostor) bosta šele z novelo, ki jo danes potrjujejo poslanci, dobila uradnike in pristojnosti. Na težave pa je vlada naletela že pri prvem členu, ob katerem se čudi celo pravna služba parlamenta.
Mramor se vrača v leto 2002
»Precejšen odstop od veljavne sistemske ureditve, ki bi terjal ponovni razmislek in izčrpnejšo obrazložitev stvarnih in razumnih razlogov,« je na spornost predloga, da bi finančni minister Dušan Mramor imel kar štiri državne sekretarje, toliko jih je že imel pred dobrim desetletjem, opozorila pravna služba. Reforma pred desetletjem je Mramorjevim naslednikom, prvi je bil Andrej Bajuk, namreč ukinila množico sekretarjev: vsakemu je dovolila po enega. Drugi sekretarji so večinoma postali generalni direktorji direktoratov, ki se ne zamenjajo nujno ob menjavi vlade. Na finančnem ministrstvu je generalnih direktorjev danes sedem, nobenega ne ukinjajo.
Druga vlada Janeza Janše je pred tremi leti, ko je zmanjšala število ministrstev, število dovoljenih sekretarjev podvojila. Kot prikazujemo grafično, možnosti za več sekretarjev niso izrabili vsi ministri. Se pa iz vlade v vlado število sekretarjev veča.
V Cerarjevi je v primerjavi s prejšnjima vladama dodatnega sekretarja denimo že dobil pravosodni minister Goran Klemenčič, kar dva pa takoj ministrica za okolje. Tega ministrstva v dveh prejšnjih vladah ni bilo. Bivši pravosodni minister Senko Pličanič je imel v dveh vladah enega sekretarja, in to tudi, ko je bila del pravosodnega ministrstva še javna uprava. Ta ima v Cerarjevi vladi ministra in tudi že sekretarko.
»Ministrstvo je res v nezavidljivem položaju, tako kot naše finance,« je razlog, zakaj Mramor potrebuje kar štiri namestnike, ta teden pojasnila poslanka SMC Janja Sluga. Državna sekretarka Renata Zatler pa je opozorila, da je nekoč Bajuku, ki je imel enega državnega sekretarja, Janša v pomoč poslal še svojega sekretarja Andreja Širclja, Mramorjevima dvema sekretarjema pa Cerar v zadnjih mesecih posoja svojega Metoda Dragonjo. Praksa posojanja sekretarjev je po oceni Zatlerjeve napačna rešitev, bolje je popraviti zakon.
Šušteršič: Nepotrebno
Opozorilo pravne službe je opozicijska SDS v začetku tedna uporabila, da je predlagala črtanje dodatnih Mramorjevih sekretarjev. Opozorili so še, da vlada trdi, da novela zakona ne prinaša dodatnih stroškov. Po oceni SDS dva sekretarja staneta vsaj sto tisoč evrov na leto. A so iz koalicije vztrajali, da bo učinek novele finančno pozitiven, v odboru pa, kot je to običajno, preglasovali opozicijo.
Informacijski račun
Koalicija bo ministrstvu za javno upravo z novelo danes še dodelila pristojnost za »zaračunavanje rabe storitev centralnega informacijskega sistema«, kar s prehodnimi določbami pa nanj prenesla večino nepremičnega premoženja države.
Proti možnosti, da bi jim zaračunali rabo informacijskega sistema, je protestiral direktor zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin in napovedal, da bodo potem tudi oni zaračunali državi operacije na njihovi informacijski infrastrukturi. Raba državnega komunikacijskega sistema je zdaj brezplačna in bo za državne organe in centre za socialno delo še naprej. Če bo novela danes potrjena, pa bodo javne agencije, občine, nosilci javnih pooblastil in drugi v prihodnosti to plačevali.
