Informatika: Koprivnikar dobi, kar je hotel že Golobič

Ministrstvo za javno upravo z bliskovito spremembo zakona o državni upravi dobiva pomembne digitalne pristojnosti. Štefanec oster, da mu nihče ni nič povedal.
Objavljeno
28. junij 2016 14.42
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana − »Kjer se vrtijo milijoni, si mnogi želijo, da ne bi bilo sprememb. Vlada si ima pravico organizirati delo, kot meni, da je smotrno,« so iz SMC danes ugovarjali kritikam bliskoviti spremembi zakona o državni upravi, ki bi jo poslanci lahko potrdili že čez dva tedna.

Pred odborom za notranjo politiko, kjer je koalicija novelo zakona o državni upravi danes popoldan prvič že potrdila, je ostro, celo da gre za političen pritisk na KPK, protestiral predsednik KPK Boris Štefanec, ki je iz medijev zvedel, da bo pristojnost za področje boja proti korupcije v vladi s to spremembo prevzel pravosodni minister Goran Klemenčič. A še bolj je duhove burila spremembe pristojnosti za informacijsko družbo.

»Prenos pristojnosti za informacijsko družbo in elektronske komunikacije na ministrstvo za javno upravo je zelo nesmotrna poteza. Koncept razvoja celotne informacijske družbe podreja konceptu državne informatike,« je nekdanji minister za informacijsko družbo, pozneje pa tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar pred današnjo sejo odbora za notranjo politiko pojasnil, zakaj se je pridružil pozivu Foruma za digitalno družbo proti hitremu spreminjanju ureditve.


Pavel Gantar Foto: Jure Eržen/Delo

Pobudo je ob Gantarju, ki je bil minister v času Janeza Drnovška, podpisal tudi nekdanji superminister Žiga Turk iz prve vlade Janeza Janše, ki je ocenil podobno: »Problematično je podržavljanje informacijske družbe. Gleda se jo skozi optiko države in državne uprave, pa je bistveno več od tega.«


Žiga Turk Foto: Aleš Černivec/Delo

Koalicija se ne umika

A z opozorili, da je vlada spremembe pripravila v tajnosti in brez dialoga, nekdanja ministra in desetina poznavalcev področja informatikeniso bili uspešni. Predstavniki vladne koalicije so v začetku junija gladko izglasovali hitro odločanje parlamenta, čeprav je opozicija protestirala z leve in desne. Danes pa je koalicijska večina novelo v odboru za notranjo politiko gladko potrdila in s tem omogočila, da bo čez dva tedna lahko bliskovito določal še državni zbor. Na posnetku predsednik KPK Boris Štefanec, ki protestira, da mu nihče ni nič povedal, ko je bil še čas.


»Čemu to hitenje, čemu ta ignoranca strokovne javnosti,« je proti naglici pred glasovanjem o postopku v začetku meseca protestiral Jože Tanko iz SDS. »Nikakršnega dialoga s strokovno javnostjo ni bilo,« se je podobno začudil z leve Luka Mesec (ZL). Da o predlogu niso nikogar obveščali ali se strokovno usklajevali, so z vlade tudi potrdili, a opozorili, da gre za manjše spremembe v organizaciji delovanja izvršne oblasti, ko strokovna usklajevanja niso potrebna.

»Ne delamo nič drugega, kot so delale vse vlade. Z enega ministrstva prelagamo zadeve na drugo,« je dogajanje za SD opisal Matjaž Han in dodal, da je nekoč vse to hotel Gregor Golobič (LDS, pozneje Zares) imeti na svojem ministrstvu, zdaj pa to hoče minister Boris Koprivnikar (SMC). »In boste Makovčevi na šolstvu vzeli,« je dodal. Podobno je za Desus Franc Jurša opozoril, da so po vsakih volitvah bliskoviti prenosi pristojnosti med ministrstvi, ko nastaja vlada, čisto običajni. Zdaj se pa manjše preurejanje pač dogaja sredi mandata državnega zbora.

Na to je v odboru za notranjo politiko danes opozoril tudi minister Koprivnikar, ki je povzel, da so bile pristojnosti ministrstev na enak način doslej spremenjene osemkrat, pa nikoli ni bilo protestov, da iz vlade niso obveščali javnosti, kaj nameravajo.

Referendum o informacijski družbi?

»Gre za pomembne spremembe z daljnosežnimi posledicami, so argumentaciji o vsebinsko nepomembnih prenosih, že v pozivu proti hitremu odločanju zbora ugovarjali Turk, Gantar, direktor Beletrine Mitja Čander, Digitasa Dušan Caf, Lugosa Andraž Brodnik in drugi.

Med drugim opozarjajo, da je združevanje operativne dejavnosti, regulatorja, in izvršne oblasti, ki dejansko piše predpise, idealen humus za sistemsko korupcijo. Na posnetku levo direktor Inštituta za digitalno družbo Dušan Caf.


Napovedali so, da bodo uporabili vsa zakonsko predvidena sredstva, da uveljavitev škodljivega zakona, če ga v prihodnjih tednih državni zbor potrdi, preprečijo. Gre za strokovno neprimerne rešitve, neutemeljene in škodljive za razvoj informacijske družbe, so sporočili tudi odboru za notranjo politiko, ki je o popravku zakona danes že odločal. Da je vroče, je pokazalo, ker je ZL predlagala umik točke, SDS pa je vložila dopolnila, s katerimi bi skoraj vse novosti črtali. A iz koalicije so oboje zavrnili in vztrajali pri dodatnih pristojnostih za podpredsednika vlade Koprivnikarja.

Z bliskovito spremembo zakona o državni upravi, ki bi se lahko zgodila že čez dva tedna, ob prenosu področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij h Koprivnikarju ne bo prenesena tudi pristojnost za delovanje akademskega omrežja Arnes, ki ostaja na ministrstvu za izobraževanje, razen v delu, ki se nanaša na informacijsko družbo. Za Arnes se nič ne bo spremenilo, je danes zagotovil Koprivnikar.

Nastaja še centralni imenik

»Ta deljena pristojnost je še posebej sporna. Na Arnesu se je rodil internet v Sloveniji. Ne znamo si ga predstavljati kot državnega upravljavca omrežij,« je dejal Gantar.

Koprivnikarjevo ministrstvo bo, če bo sprememba zakona potrjena, začelo vzpostavljati še centralni imenik za celotno državno upravo za − kot so pojasnili − učinkovitejše storitve, poenotenje programskih rešitev in boljšo povezanost med ministrstvi in organi ter učinkovitejše investicije.

Vključeni ne bodo policijski, obveščevalni, obrambni, zunanjepolitični informacijski sistemi in sistem za plačilni promet. Ob predlogu o vzpostavitvi centralnega imenika, s katerim bi urejali tudi digitalne pravice 14.000 uradnikov, ki bo povezan s centralno kadrovsko evidenco, so pravniki v DZ zapisali številne pomisleke.

Denimo, ali bo obsežna baza podatkov, katere del bo tudi EMŠO, v skladu z ustavo, ko jamči varstvo zasebnosti, začudili pa so se tudi, ker vlada ni predlagala prehodnega obdobja za njegovo ustanovitev in bi moral delovati že dan po objavi novele v uradnem listu.