Tiskane izdaje
Ljubljana − Kljub številnim opozorilom o vse hujših posledicah prekarnosti za delavce in za socialno državo se na tem področju v Sloveniji ni zgodilo prav nič, opozarjajo društva in organizacije, ki zahtevajo, da se zakon o inšpekciji dela izvzame iz paketa za spremembo delovne zakonodaje ter se sprejme čim prej. Na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da parcialni ukrepi ne bodo prinesli rešitev.
Očitno nihče ni prav zadovoljen s predlaganimi spremembami delovne zakonodaje. Delodajalci, sindikati in predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve iščejo sprejemljive skupne imenovalce pri noveliranju zakonov o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela že kar nekaj mesecev, v kratkem pa bo stekel še en krog pogajanj.
Da stvari po njihovem mnenju ne grejo v pravo smer, zlasti glede urejanja položaja prekarno zaposlenih, opozarjajo tudi pri društvih Delavska svetovalnica, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Sindikalni konferenci samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, sindikatu Mladi+ ter sindikatu in društvu novinarjev Slovenije. Na pobudo teh združenj je pred dvema letoma nastala vladna projektna skupina za prekerne oblike na trgu dela, v okviru katere so dosegli dogovor, da se problematiki posveti več pozornosti in pripravi ukrepe. Lani pa je pristojno ministrstvo objavilo dokument Za dostojno delo, ki naj bi bil podlaga za reformo delovne zakonodaje. »Dokument je bil, kot kaže, le manever za kupovanje časa. V dveh letih ni bilo narejeno nič. Zadnji paket delovne zakonodaje ni, kar smo komentirali, naši predlogi niso bili upoštevani,« je kritičen Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.
Želja vseh teh združenj je, da se zakon o inšpekciji dela izvzame iz paketa, ker vanj ne spada, in gre, kot se je izrazil Funkl, le za kupčkanje s prekarci, in da se ga takoj vloži v potrebno proceduro.
Pomisleke imajo sicer tudi na njegovo vsebino, zato se bodo zavzemali za takšne spremembe, ki bodo, po zagotovilih Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, v največjo korist delavcev.
Predlagajo inšpecijsko ureditveno odločbo − delavec, za katerega inšpekcija ugotovi obstoj delovnega razmerja, je zaposlen in iz tega inšpekcijsko ugotovljenega pravnega dejstva mu sledijo vse pravice po zakonu o delovnih razmerjih. Delodajalec pa bi nepravilnost lahko odpravil edino z ustrezno pisno pogodbo o zaposlitvi. Delavec bi bil stranka v postopku, zdaj je namreč obravnavan izključujoče. Uvedli bi višje globe za kršitelje, prikrito zaposleni pa ne bi bili sankcionirani. Predlagajo tudi povečanje pristojnosti inšpektorjev, da bodo lahko sankcionirali oglase za delo, pri katerem obstajajo elementi delovnega razmerja, delodajalec pa želi skleniti kakšno drugo pogodbo.
Kljub podobnim pozivom, naj se zakon o inšpekciji dela obravnava in sprejme posebej tudi s sindikalne strani, na pristojnem ministrstvu vztrajajo pri paketu. »Samo sprememba zakona o inšpekciji dela brez drugih ukrepov, kot je, na primer, obrnjeno dokazno breme, ne bo dala rezultatov,« meni Peter Pogačar, državni sekretar na MDDSZ. »Konsenza o spremembah na trgu dela ne more biti, dokler vsaka stran zasleduje izključno svoj interes in ne vidi, da imamo skupni cilj, ki je dobro delujoč trg dela.«
