Integracija migrantov je izziv

Špec Potočarjeva: Spoštovanje človekovih pravic in strpnost sta tisto, kar bo krepilo našo družbo.

Objavljeno
09. april 2017 20.24
Mojca Špec Potočar,vlada republike Slovenije,Ljubljana Slovenija 05.04..2017 [Portret]
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Čez slaba dva meseca bo delo začel urad za oskrbo in integracijo migrantov. O tem, s čim se bo ukvarjal, smo se pogovarjali z Mojco Špec Potočar, ki jo je vlada imenovala za vršilko dolžnosti direktorice urada.

Kakšna je vaša vizija dela urada?

Urad bo povezoval vse akterje, ki so pomembni za to področje, in zagotavljal tako izvrševanje zakonskih podlag kot mednarodne strategije. Zagotavljal bo mednarodno zaščito tistih, ki jo potrebujejo na poti, kamor so namenjeni, ali želijo ostati tu. Najpomembnejši cilj njegovega delovanja je – v sodelovanju s pristojnimi resorji – zagotavljanje ustrezne nastanitve in integracije za tiste, ki ostajajo tu. Urad je organizacijsko postavljen tako, da na vladni ravni uresničujemo te temeljne cilje, vrednote, človekove pravice in svoboščine ter da jih ustrezno medresorsko uskladimo in da izvajamo politike. Skrbeli bomo za celovito obravnavo posameznika in tematike. Spremljali bomo mednarodno dogajanje, dogajanje v državi, dajali pobude in medresorsko usklajevali dejavnosti za skupno politiko države.

Kaj konkretno boste delali?

Moja naloga je vodenje urada, trenutno kot vršilka dolžnosti, da postavimo organizacijo na pravo mesto, angažiramo prave ljudi, ki so že bili sistemizirani in imajo izkušnje, da naprej opravljajo naloge strokovno, racionalno in učinkovito. Po eni strani gre za sprejem in oskrbo beguncev in migrantov, po drugi pa za njihovo ustrezno, pravilno in učinkovito integracijo v naši državi. Moje dosedanje izkušnje in poznavanje dela na humanitarnem področju, predvsem pri delu z migranti in ranljivimi skupinami, mi dajejo spodbudo in ideje. Verjamem, da lahko prispevam veliko dodane vrednosti temu, da se krepijo te pomembne vsebine na novem uradu. Pričakovanja do njega so velika. Statusne zadeve pa bodo še vedno v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

Kaj se je po vašem mnenju do zdaj z migranti, prosilci za azil in begunci delalo dobro, kaj pa so na tem področju novi izzivi?

Sprejem, zdravstvena, socialna, psihosocialna oskrba je bila do zdaj dobra. Čas in izkušnje pa so pokazale, da se je treba bolj ukvarjati z integracijo. Prizadevala si bom, ne samo s sodelovanjem resornih ministrstev, ampak tudi razpršeno po lokalnih skupnostih, z nevladno sfero in vsemi humanitarnimi društvi, da sistemsko, z roko v roki, razvijamo programe za uspešnejšo in hitrejšo integracijo. Izvajajo se projekti relokacije, obstajajo že napovedi za nove skupine. Zagotoviti je treba kapacitete in potem po programih delati z ljudmi. Predvsem v sodelovanju z nevladnim sektorjem. Do zdaj se je kot zelo pomembno pokazalo delo prostovoljcev, humanitarnih organizacij in društev. To je treba sistemsko pregledati, utiriti in povezati med seboj. Prav to sem delala v humanitarnem centru v območnem združenju Rdečega križa (RK) Novo mesto, kjer smo vzpostavili vsebine, kot je socialna oskrba posameznikov. Prepričana sem, da bomo z vsemi, ki so že do zdaj delali, zgradili dobro mrežo. Osem let sem bila predsednica novomeškega območnega združenja RK, delala sem z ranljivimi skupinami, predvsem socialno ogroženimi. Poleg razdeljevanja pomoči smo pripravljali različne delavnice za opismenjevanje, učenje jezika in druge aktivnosti, potrebne za integracijo migrantov.

Urad bo odgovoren tudi za lokacije za namestitve. Kako se nameravate tega lotiti?

Zavedam se, da bo moje delo zelo odgovorno in tudi težko. Hkrati bomo morali pristopati zelo tankočutno. Poznam sedanje razmere. Imam izkušnje, naše območno združenje je pokrivalo osem dolenjskih občin, kot direktorica regionalne razvojne agencije sem delala z 21 župani v vzhodni Sloveniji. Vem, kako razmišljajo in kako dihajo. Bila sem tudi podžupanja občine Novo mesto za gospodarstvo in socialo, tako da sem delovanje spoznala tudi s tega vidika. Z vsem znanjem in izkušnjami bom pristopila k dialogu, zavedam se pomembnosti komunikacije z lokalnimi skupnostmi. S strpnim, skupnim, premišljenim programom in dialogom bomo to lahko še učinkoviteje reševali.

V zadnjem času je bilo več poročil, da ljudje s statusom, težko najdejo stanovanja za najem. Je na tem področju treba kaj narediti?

Mogoče je za nekatere družine nekoliko težje in tu smo, da pomagamo. A po informacijah, koliko ljudi je uspešno poiskalo stanovanja, tu živi in ima delo, ni veliko takih težav. Človek, njegovo dostojanstvo, spoštovanje njegovih pravic in strpnost so tisto, kar bo krepilo našo družbo, vrednote in omogočalo lažje vključevanje ranljivih skupin v okolje.

Kakšne so vaše izkušnje oziroma afinitete do tega področja?

V humanitarnem centru RK sem vzpostavljala programe. V zadnjih dveh letih sem pripravila in vodila nekaj nacionalnih in evropskih projektov, tudi za socializacijo in integracijo Romov, da so zaposljivi in da lahko odidejo iz romskih naselij. Ukvarjala sem se z vključevanjem ranljivih skupin z motnjami v razvoju v bivanjske enote ter s centri vseživljenjskega učenja. Sem koordinatorka za Slovenijo pri evropskem projektu za integracijo Romov društva za razvoj prostovoljnega dela v Novem mestu, v katerem sodeluje devet držav. Vodila sem nekaj delavnic o spoštovanju človekovih pravic, sovražnem govoru, nestrpnosti. Sočutje in zavedanje, kaj je to ranljivost, je zelo pomembno pri tem delu. Že prej sem se srečevala s tematikami, ki zadevajo urad, ne da bi vedela, da bom dobila priložnost, da prestopim z ene na drugo pot.