Išče se mandatar ...

Ljubljana – Projekt tehnične vlade je večkrat padel v vodo tudi zato, ker se stranke niso mogle dogovoriti o primernem kandidatu, ki bi bil sprejemljiv za vse politične opcije. Potem ko Zoranu Jankoviću (PS) po volitvah leta 2011 ni uspelo zbrati absolutne večine v parlamentu, je takratni predsednik republike Danilo Türk predlagal bančnika Marka Voljča. A pobuda med političnimi strankami, ki so se že povezovale v desno-sredinsko koalicijo, ni naletela na posluh. Pred tem, pa tudi pozneje, se je zvrstilo še nekaj drugih imen potencialnih tehničnih mandatarjev: Janez Potočnik, Peter Kraljič, Mojmir Mrak, Dušan Mramor ... A nobeno ne bi dobilo soglasja vseh političnih strank – in torej 90 poslanskih glasov. Brez široke politične podpore pa »kandidati« seveda tudi niso bili pripravljeni prevzeti takšne funkcije.

Po padcu zadnje vlade Janeza Janše, ko je z velikimi težavami nastajala sedanja vladna koalicija, je bila spet nekaj časa v igri tudi ideja o tehnični vladi. Pozitivna Slovenija je za mandatarja predlagala pravnika Mira Cerarja, ki pa se je po premisleku in pogovoru s predstavniki političnih strank umaknil, ker je ocenil, da za sestavo projektne vlade ne bo dobil dovolj široke podpore.

Sedanja vlada Alenke Bratušek je nato sicer nastopila s polnim mandatom, a tudi z napovedjo, da bo v letu dni zahtevala zaupnico v državnem zboru. Njena vlada je še šibkejša zaradi dejstva, da Bratuškova ni nastopila na volitvah kot možna kandidatka za mandatarko, saj se je za to funkcijo predstavljal Janković. To pomeni, da bo morala polno legitimiteto pridobiti na prihodnjem kongresu PS. Po tem, ko so tako ali drugače odšli močni politični voditelji, lahko alternativne mandatarje najdemo v naboru predsednikov parlamentarnih strank. Na voljo so Igor Lukšič (SD), Gregor Virant (DL), Karl Erjavec (Desus), Franc Bogovič (SLS), Ljudmila Novak (NSi) in nepravnomočno obsojeni prvak SDS Janez Janša. Svoje kandidate pa bodo zagotovo ponudile tudi nove stranke, ki šele prihajajo na politični parket.

Ker večina strank ni zainteresirana za spremembo volilnega sistema, bo princip sestavljanja vlad ostal isti. So pa stranke pred veliko odgovornostjo, da dajo možnost izbire.